Newyorški taksi
Severnoameriška verzija
Peugeot 505 Coupé Sport Concept
Peugeot Griffe 4 by Pininfarina
Leta 1979 smo dobili novega peugeota iz višjega srednjega razreda, spiritualnega predhodnika aktualnega peugeota 508, ki se je na tržišču lahko zelo uspešno kosal s podobnimi izdelki nekaterih nemških avtomobilskih znamk (Audi, BMW in Mercedes-Benz) iz aktualnega kluba 'svetih treh kraljev' …
Peugeot 505 je imel že ob rojstvu zahtevno poslanstvo, ker se mu ni nikoli uspelo povsem izvleči izpod sence tržno izredno uspešnega starejšega brata (model 504 / 1968-2006, več kot 3 milijone izdelanih primerkov …), ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavil znamko Peugeot med kupci avtomobilov iz višjega srednjega razreda. Poleg tega se je peugeot 505 rodil v časih druge svetovne naftne krize, ki je na kolena spravila tudi znamko Peugeot, ker so bile njihove blagajne po nakupu britanskih (Rootes Group: Hillman, Humber, Sunbeam in Singer) in francoskih podružnic (SIMCA & Talbot-Lago) koncerna Chrysler v letu 1978 skoraj prazne, čeprav se je skupina PSA posledično lahko pohvalila z naslovom največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca. V tem razširjenem koncertu je znamki Peugeot pripadla vloga tradicionalista, medtem ko naj bi znamka Citroen utelešala inovativnost. Za športni ugled in prestiž pa naj bi poskrbela na novo oživljena znamka Talbot, vendar se vse ni izšlo po načrtih, posledično so Francozi znamko Talbot že po nekaj letih ponovno ukinili …
Zato je peugeotu 505 (modelno leto 1979/1980, dolžina: 4580 mm, širina: 1720 mm, višina: 1450 mm, medosna razdalja: 2740 mm, masa avtomobila: od 1200 do 1285 (505 GRD/SRD/SRD turbo) kg) pripadla vloga 'rešilne bilke', ki jo je ob pomoči manjšega bratca (peugeot 205 / 1983–1998, 5,3 milijona izdelanih primerkov) na koncu (leta 1987) tudi zelo uspešno odigral, ker so Francozi kupcem po celem svetu do zaključka evropske proizvodnje (leta 1992) dostavili točno 1.351.254 primerkov modela 505. Od tega se je 234.386 kupcev odločilo za nakup točno 4,9 metra dolge karavanske (break, 5 sedežev, masa avtomobila: 1410 kg), odnosno 'Familiale' različice s sedmimi sedeži in ogromno potniško kabino (medosna razdalja: 2900 mm, prostornina prostora za tovor in prtljago: 2.240 litrov). Kariera modela 505 se je dokončno zaključila na Kitajskem, kjer so leta 1997 izdelali zadnje primerke tega avtomobila, ki so ga izdelovali tudi v Argentini (1981-1995, kooperacija z znamko FIAT), Indoneziji (1981-1987) ter na Tajvanu (1981-1991), poleg tega so ga montirali še na dvanajstih lokacijah po celem svetu. Dobiček iz poslovanja je znamka Peugeot ponovno ustvarjala šele leta 1987, ko so izdelali 1,2 milijona avtomobilov. Pred krizo (1978/1979) je Peugeotove tovarne zapustilo približno 2,2 milijona novih avtomobilov.
Peugeot 505 se lahko pohvali tudi z uspešnim poslovnim obiskom ZDA, kjer je veliko pozornosti požela njegova vloga rumenega taksija v New Yorku. Ameriški taksisti so hvalili francosko udobje ob povezavi z italijansko eleganco (za obliko modela 505 je poskrbela oblikovalska hiša Pininfarina) ter takrat že pregovorno zanesljivost dizelsko gnanih velikih peugeotov. Posledično so Francozi računali na uspeh tega modela v ZDA, vendar sta ga pri tem omejila dva faktorja. Prva težava je bila v premajhni izbiri močnejših pogonskih sklopov in različnih karoserijskih različic, žebelj v krsto severnoameriške različice modela 505 pa so dokončno zabili v koncernu Chrysler, ker so Američani snedli dano obljubo o sodelovanju (peugeot 505 naj bi prodajali v prodajni mreži znamke Chrysler …) s Francozi in se v tistih časih raje spajdašili z znamko Mitsubishi. Posledično so se Francozi kmalu zatem dokončno umaknili iz severnoameriškega tržišča. Za razliko od modela 504, ki so ga kupcem ponujali tudi v kupe in kabriolet različicah, model 505 ni nikoli dobil bolj športnega (kupe) in prestižnega (kabriolet) sorodstva, čeprav so Francozi že leta 1979 ustvarili peugeot 505 'Coupé Sport Concept', kasneje (leta 1985) so na 'kupe vlak' skočili še Italijani (Pininfarina) s konceptnim 4x4 kupejem (peugeot griffe 4). Kljub temu se je peugeot 505 lahko okitil tudi s športnimi zmagami na dirkalnih stezah in reli tekmovanjih.
Kot zanimivost pa velja omeniti informacijo, da so Francozi ob razvoju modela 505 potihoma izvedli anketo med nemškimi kupci avtomobilov iz višjega srednjega razreda in jih ob tem spraševali kakšna so njihova pričakovanja in zahteve glede takšnih avtomobilov, ker so v Sochauxu želeli ustvariti avtomobil, ki se bo lahko kosal s podobnimi izdelki nemških 'svetih treh kraljev'. Posledično se je ta peugeot, ki je zadnji serijski peugeot z zadnjim pogonom, lahko pohvalil z odličnim podvozjem in uporabo najboljših materialov pri opremljanju notranjosti potniške kabine. Vse to je zelo ugajalo tudi nemškim kupcem in medijem, kjer so ta model oglaševali kot „stilsichere komfortable Klassewagen“, zato si je peugeot 505 v Nemčiji več let z lahkoto zagotavljal prvo mesto med uvoženimi avtomobili iz višjega srednjega razreda, ker je predstavljal dobrodošlo alternativo za vse, ki jim niso dišali podobni izdelki drugih znamk (BMW serije 5, mercedes-benz iz serije W123 (tedanji E razred), volvo 240, citroen CX, lancia gamma, renault 20/30 in rover SDI). O priljubljenosti modela 505 med nemškimi kupci priča tudi informacija, da se je za ta model odločilo desetkrat več kupcev kot v primeru modela znamke Renault (20/30), ker danes izredno popularna 'fastback' zasnova 5-vratnega modela 20/30 (v to kategorijo limuzin in kombilimuzin spadata tudi 4-vratni citroen CX in 4-vratna lancia gamma ter 5-vratni rover SDI), ki jo v neresnih medijih tolmačijo kot 'kupejevsko limuzino', odnosno 'SUV kupe' v primeru 'visoko nasajenih' verzij, takrat pač ni imela veliko občudovalcev.
Peugeot 505 se lahko pohvali tudi s samo enim izvedenim 'liftingom', ki se je zgodil leta 1986 in je poleg manjših stilističnih popravkov karoserije prinesel tudi drugače oblikovano armaturno ploščo in spremenjeno podobo sedežev in ostalega oblazinjenja. Ker se je takrat iz prodajnih salonov umaknil tudi prestižni model 604, je različici 505 V6 pripadla tudi vloga najbolj aristokratsko orientiranega serijskega peugeota. Veliko bolj pestra je bila ponudba pogonskih sklopov, ki so jo Francozi pridno nadgrajevali. Segala je od skromnih 55 kW (75 KM) v primeru različice z vgrajenim 1,8-litrskim bencinskim štirivaljnikom (kasneje je ta motor lahko mobiliziral od 60 kW/82 do. 62 kW/84 KM) pa vse do 128 kW (174 KM) pri različici 505 turbo. Nad osnovnim bencinskim pogonskim sklopom sta se nahajala dva različno odmerjena (1971 & 1995 cm3) 2,0-litrska bencinska štirivaljnika. Prvi iz različic 505 GR/SR je lahko uporabniku ponudil 71 kW (96 KM) pogonske moči, v izvedbah TI/STI je motor lahko mobiliziral 81 kW (110 KM) pogonske moči. Kasneje smo dobili tudi peugeote 505 GR/GTI z vgrajenimi 2,2-litrskimi bencinskimi štirivaljniki (84 kW/114 KM) ter turbo verzijo s 128 kW (174 KM) pogonske moči pri 5200 vrtljajih v minuti (največji navor: 275 Nm pri 2500 vrt./min.). Takšen peugeot 505 je lahko drvel z največ 210 km/h (0-100 km/h: 8,4 sekunde). Obstajal pa je tudi prestižni 505 V6 (2,8 litra, 105 kW / 143 KM pri 5000 vrt./min. ter 235 Nm motornega navora pri 2800 vrt./min., 197 km/h, 9,8 sekunde). Za takšnega peugeota je moral nemški kupec leta 1987 odšteti 39.180 nemških mark, še dražji je bil peugeot 505 turbo (41.360 nemških mark). Za podobno motoriziran in podobno prestižni BMW 525i (110 kW/150 KM, 201 km/h, 9,8 sekunde) ste takrat odšteli točno 40.000 nemških mark.
Zelo pestra je bila tudi ponudba dizelskih pogonskih sklopov, ki je na začetku obsegala samo dva 2,3-litrska različno močna pogonska sklopa. V prvem primeru je kupec prejel atmosfersko delujoč dizelski štirivaljnik, ki je lahko sprostil 51 kW (70 KM) pogonske moči. Temu primerne so bile tudi zmogljivosti (največja hitrost: 141 km/h, 0-100 km/h: 20,2 sekunde). Nekoliko bolj živahno verzijo (59 kW/80 KM) so dobili kupci turbodizelsko gnane verzije GRD/SRD turbo, kasneje je ta motor nadomestil 2,5-litrski dizelski štirivaljnik v dveh verzijah (505 GRD: 51 kW/69 KM in GTTD: 77 kW/105 KM), ki je privabljal kupce na račun nizke povprečne porabe (l na 100 km: 7,3) goriva. Nad takšnimi peugeoti 505 so bili najbolj navdušeni taksisti. Obstaja pa še nekaj kasnejših različic omenjenih pogonskih sklopov, ker so nekateri motorji proti koncu proizvodnje ponujali več ali pa manj (posledica pričetka vgradnje katalizatorjev …) pogonske moči. Nemška kariera modela 505 se je zaključila že leta 1990, najdlje je na sceni vztrajal ghangzou-peugeot GP 7202, ki so ga Kitajci izdelovali še leta 1997. Nastalo je tudi nekaj francoskih 'allroad' peugeotov 505, predvsem po zaslugi francoskega podjetja Dangel, kjer so predelovali karavanske verzije modela 505. Ob tem so jih opremljali s 4x4 pogonom. Naslednik modela 505 se je pojavil leta 2010 v obliki prve generacije modela 508.
