Avto.info

HongQi CA-770 'Hahn-Hongqi'

Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki

HongQi CA-770 'Hahn-Hongqi' : Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki

HongQi CA-770 'Hahn-Hongqi'

Avtor: Foto: HongQi
HongQi CA-770  Hahn-Hongqi  : Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki HongQi CA-770  Hahn-Hongqi  : Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki HongQi CA-770  Hahn-Hongqi  : Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki HongQi CA-770  Hahn-Hongqi  : Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki HongQi CA-770  Hahn-Hongqi  : Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki HongQi CA-770  Hahn-Hongqi  : Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki HongQi CA-770  Hahn-Hongqi  : Eden izmed Volkswagnovih draguljev v ZeitHaus zbirki Začetek proizvodnje modela Santana na Kitajskem

Začetek proizvodnje modela Santana na Kitajskem

V Volkswagnovem 'avtomestu' (Autostadt) v Wolfsburgu se nahaja veliko 4-kolesnih starodobnih draguljev, eden izmed njih je tudi legendarni 'Hahn-HongQi', ki so ga Kitajci leta 1990 podarili tedanjemu prvemu človeku (Carl Hahn) koncerna Volkswagen zaradi njegovih zaslug pri razvoju kitajske avtomobilske industrije.

Ko se je ta, približno 6 metrov dolga, kitajska admiralska ladja leta 1990 prvič pojavila na območju Volkswagnove tovarne v Wolfsburgu je brez sape ostalo veliko zaposlenih v koncernu, ker jim je bilo jasno, da takšna kitajska obdaritvena gesta ni nekaj povsem običajnega, tudi zaradi tega ker je Hahnovo obdaritev pospremil tudi obisk visoke kitajske delegacije, sestavljene predvsem iz najpomembnejših ljudi tedanjega kitajskega koncerna FAW. Carl Hahn je leta 1982 prevzel krmilo koncerna Volkswagen in ga ob pomoči njegove vizije popeljal nasproti kitajski avanturi, ki je bila takrat nekaj nezaslišanega (za večino gospodarstvenikov v zahodni Evropi) in še do nedavnega tudi izredno profitabilna za koncern Volkswagen.

Tako so Nemci in Kitajci že leta sklenili 'Joint Venture' posel, ki je pripeljal do nastanka znamke Shanghai-Volkswagen. Ob tej priložnosti so Nemci Kitajcem 'uvalili' model santana (tedanji 'premijski passat' na osnovi druge generacije modela passat), samo izvedbo posla pa niso realizirali Nemci, temveč inženirji in tehniki iz tedanje brazilske podružnice koncerna Volkswagen. Zakaj so za ta posel poskrbeli Brazilci? Predvsem zaradi tega, ker je bila proizvodnja vozil v Wolfsburgu tedaj že preveč avtomatizirana, medtem ko so vozila v Braziliji še vedno sestavljali delavci. Tako se je v Šanghaju leta 1984 pojavila 30-članska skupina brazilskih inženirjev in tehnikov z nalogo, da Kitajce naučijo delati sodobne avtomobile. Na začetku so Kitajcem iz Brazilije, kjer so leta 1984 pričeli izdelovati model santana, pošiljali samo tako imenovane CKD ('Completely Knocked Down') komplete modela santana, ki v Evropi ni nikoli prepričal prav veliko kupcev, prvi dejansko izdelani primerki modela santana so nastali šele leta 1985, po tem, ko so Brazilci dokončno prenesli znanje na kitajske inženirje, tehnike in delavce.

Z leta 1981 predstavljenim modelom santana (B2) so imeli Nemci velikopotezne načrte, vendar se spiritualni predhodnik današnjega arteona ni mogel uveljaviti med premožno klientelo, zato je v Evropi poniknil v anale zgodovine že po samo treh letih proizvodnje. Nad tem modelom so bili bolj navdušeni kupci v Južni Ameriki, Afriki in Aziji. To so bili še zelo srečni časi za znamko Volkswagen, ker je imel model santana v nekem obdobju celo 60-odstotni tržni delež na kitajskem tržišču osebnih avtomobilov. HongQi CA-770 se je prvič pojavil že leta 1965, do zaključka proizvodnje v letu 1983 je nastalo samo 847 primerkov tega prestižnega avtomobila, ki je oblikovan po vzoru nekdanjih sovjetskih in ameriških prestižnih avtomobilov. Čeprav ob tem govorimo o 'rdeči zastavi' (HongQi) in posledično o vozilu, ki slavi komunizem, ga premika 5,7-litrski 'razredni sovražnik' iz regalov koncerna Chrysler, čeprav Kitajci niso nikoli priznali, da so skopirali ta ameriški V8 motor, ki ima na Kitajskem uradno oznako 'HongQi 8V100Q'. Njegovo uglajenost so prepoznali tudi nemški novinarji, sam motor pa ni ravno najmočnejši predstavnik te vrste pogonskih sklopov, ker lahko navzlic zajetni delovni prostornini mobilizira samo 162 kW (220 KM) pogonske moči pri 4.400 vrtljajih v minuti ter 420 Nm motornega navora.

Tako mobilizirana kitajska admiralska ladja (dolžina: 598 cm, širina: 199 cm, višina: 164 cm, medosna razdalja: od 340 do 372 cm, neto masa običajne različice: 2.730 kg) lahko drvi z največ 162 km/h, sicer pa njena končna hitrost sploh ni pomembna, ker so takšna vozila uporabljali predvsem za protokolarne namene. 'Hahn-Hongqi' so Nemci uradno registrirali in mu ob tem namenili registrsko označbo WOB-V 27, tega ali je Carl Hahn dejansko kdaj uporabil ta avtomobil kot osebno transportno sredstvo, pa žal ne vemo.  Kasneje so ta prestižni avtomobil, ki lahko glede udobja za goste na njegovem krovu tekmuje s podobnimi kapitalističnimi izdelki, poslali v Volkswagnov hišni muzej, kjer je čepel do leta 2004. Na sončni svetlobi se je pojavil šele leta 2016 ob Hahnovem 90. rojstnem dnevu, pred tem so ga Nemci popolnoma restavrirali.

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava