Včeraj so se v Padovi zaprla vrata enega izmed največjih evropskih sejmov starodobnih in eksotičnih vozil, ki ga je minulo soboto obiskala tudi naša majhna 2-članska 'poluradna' ekipa. S prijateljem sva bila nad dogajanjem v Padovi seveda navdušena, ker sva lahko v živo občudovala avtomobile, ki jih na slovenskih cestah in v naših prodajnih salonih ne boste srečali.
Na pot proti Padovi, ki sva jo ob upoštevanju italijanskih prometnih predpisov dosegla po približno štirih urah vožnje (vključno s parom približno 30-minutnih postankov …), sva se iz Ljubljane odpravila z vozilom, ki ga je v obe smeri upravljal moj dolgoletni prijatelj Aljaž Bole, ki je na sejmu poskrbel tudi za dokumentiranje (fotografiranje) tega navdihujočega izleta v svet avtomobilske preteklosti, medtem ko je meni ponovno pripadla vloga 'informacijskega pooblaščenca', ker so mi tisti, ki me zelo dobro poznajo, že pred mnogimi leti podelili laskavi naziv 'mobilne enciklopedije' avtomobilizma … Letos sem sejem doživljal nekoliko drugače, ker sem bil v preteklih letih ob obisku tega sejma samo simpatizer starodobniškega gibanja, letos sem se ga udeležil kot polnopravni član, ker sem si v letošnji pomladi omislil lastnega starodobnika. Tako imam sedaj v mojem voznem parku dva avtomobila (17-letnega predstavnika avtomobilov iz evropskega B segmenta (supermini) ter 42-letno predstavnico klasičnih 2+2 kupejev iz evropskega D segmenta (srednji razred) …). O nakupu modernega avtomobila pa sploh ne razmišljam … Posledično sem letos kupil nekaj rezervnih delov, bolj za rezervo … in za to odštel približno 300 evrov.
Že ob prihodu na sejmišče v Padovi naju je osupnila količina in kvaliteta razstavljenih 4-kolesnikov, pohvaliva pa lahko tudi organizacijo in izvedbo tega 4-dnevnega dogodka, ker je bilo letos v približno osmih halah ter na prostem razstavljenih približno 4000 starodobnikov in tudi nekaj modernih eksotov. Sejem v Padovi je namenjen predvsem ljubiteljem italijanskih avtomobilov, ker so nekdanji serijski izdelki italijanske avtomobilistične industrije tudi tokrat zavzeli večino razstavnega prostora. Dobro so bile zastopane tudi nekatere francoske avtomobilske znamke (predvsem znamka Citroën …), precej manj je bilo letos razstavljenih britanskih (prevladovali so jaguarji in triumphi …) in nemških avtomobilov (večinoma so prevladovali porscheji 911 in 356, videli smo tudi peščico BMW-jev, mercedesov SL in celo enega NSU-ja …), samo za vzorec pa je bilo starodobnih predstavnikov vozil iz ZDA (nekaj Fordovih mustangov, par chevroletov ter podobna vsota cadillacov …). Dogajanje na sejmu starodobnikov v Padovi je letos pritegnilo približno 115.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo seveda največ Italijanov, veliko je bilo tudi Avstrijcev in Nemcev, srečala sva celo nekaj Nizozemcev, Francozov, Švicarjev ter veliko Slovencev.
Najbolj me je presenetilo to, da sem lahko občudoval kar nekaj 'youngtimerjev' (vozilo, ki je starejše od 20 in mlajše od 30 let …) z manj kot 20.000 prevoženimi kilometri, ki v Sloveniji in na Balkanu, kjer ob prodaji rabljenega vozila šteje samo letnica izdelave avtomobila, seveda nimajo prav nobene vrednosti, medtem ko je pri naših zahodnih sosedih, ki imajo občutno daljšo in bogatejšo avtomobilistično kulturo, tak avtomobil lahko občutno dražji. Tudi tokrat je bilo dogajanje na sejmišču razdeljeno na več različnih prizorišč. V nekaterih halah, ki so jih zavzeli predvsem klubi in organizacije, so bili avtomobili namenjeni samo ogledu obiskovalcev, druge hale in prostor na prostem so zavzeli prodajalci avtomobilov in motociklov, rezervnih delov ter 'automobilie' (knjige, oblačila, modeli in makete in vse ostalo, kar je povezano z avtomobili …), ogromno je bilo tudi različnih lokalov v halah in na prostem, ki so obiskovalcem ponujali hrano in pijačo. Kot edino težavo lahko omenim že klasično italijansko pomanjkljivost (neznanje tujih jezikov), ker sem že kmalu po prihodu v Padovo ugotovil, da si lahko moje znanje nemščine in angleščine zataknem 'nekam', ker je večina mojih sogovornikov govorila samo italijansko, zato sem se temu s svojim skromnim znanjem tega jezika pač skušal prilagoditi.
Še nekaj informacij o stroških takšnega izleta. Račun za porabljeno pogonsko gorivo bo pač odvisen od vozila, s katerim boste potovali v Padovo. V našem primeru sva za to pot (približno 520 km v obe smeri) porabila celotno zalogo plina v prijateljevem vozilu (dacia sandero stepway), preklop na bencin sva izvedla šele ob povratku v Slovenijo. K temu morate prišteti tudi nakup dveh enodnevnih kart (50 evrov ob spletnem nakupu), cestnino (dobrih 26 evrov za obe smeri), parkiranje v Padovi (7 ur: približno 13 evrov) in dva ne ravno najbolj razkošna obiska avtocestnih počivališč, seveda pa sva se z izleta po Italiji vrnila tudi s parom polnih želodčkov in manjšo količino kupljenih avtomobilskih miniatur (predvsem v merilu 1:43). Sam zanje nisem odštel več kot 50 evrov (10 'sconto' modelčkov po 5 evrov …). V vsakem slučaju je bil sejem v Padovi vreden obiska, ker na takšnih prireditvah lahko v živo občudujete avtomobile, ki ste jih do obiska takšnega sejma poznali samo 'v pravljicah', ker jih ob vožnji po Sloveniji pač ne morete videti, videla pa sva tudi nekaj vozil, za katere tudi sama sploh nisva vedela da obstajajo, ker so nam tako redki avtomobili pač ušli iz 'kolektivnega' spomina. Naslednje leto tega sejma ne boste mogli več obiskati v Padovi, ker se bo preselil v Bologno.
