V teh dneh so na Japonskem dobili letošnja zmagovalca (nissan sakura & mitsubishi eK cross EV) izbora za Japonski avtomobil leta, ki je letos postregel s številnimi presenečenji, ker jim je na Japonskem otočju za razliko od dekadentnih Američanov in Evropejcev očitno jasno, da je dejanski 'zeleni prehod' lahko povezan samo z majhnimi in lahkimi avtomobili.

Letošnji izbor za Japonski avtomobil leta je prinesel nekaj zgodovinsko pomembnih sprememb, ker sta si to prestižno lovoriko prvič razdelila dva predstavnika z razumom dobro povezane japonske kategorije 'K-car' (lahek avtomobil, dolžina: največ 3,4 metra, širina: največ 1,48 metra, višina: največ 2 metra, največja dovoljena delovna prostornina pogonskega motorja in še dovoljena pogonska moč: 660 kubičnih centimetrov, 64 KM/47 kW) avtomobilov, ki se je na Japonskem v zadnjih petinsedemdesetih letih (približno) obstoja te kategorije dobro prijela med uporabniki avtomobilov, ker je to eden izmed najboljših receptov za manjšo gnečo (majhen avtomobil zavzame manj prostora na cesti in na parkirišču …) v mestnih središčih. Zakaj govorimo o dveh letošnjih zmagovalcih? Predvsem zaradi dejstva, ki pravi, da gre v primeru nagrajenega nissana in mitsubishija za 'bratska' avtomobila, ker sta zasnovana na identični tehnološki platformi zavezništva Renault-Nissan-Mitsubishi, posledično si delita tudi pogonski sklop in obliko, čeprav je ta nekoliko prilagojena (drugačen obraz) vsaki izmed znamk.

Med letošnjimi spremembami velja omeniti še nekaj dejstev. Tako sta nagrajena japonska malčka tudi prva striktno električno gnana avtomobila, ki sta si prislužila laskavi naslov, enako pa velja tudi za kategorijo uvoženih avtomobilov, kjer je tudi prvič zmagal 'električar', ki pa ne prihaja iz Japonske ali Evrope, temveč prvič iz Južne Koreje (Hyundaijev ioniq 5). Med zgodovinskimi prelomnicami omenjajo tudi to, da so letos večino najpomembnejših nagrad pobrale azijske avtomobilske znamke, poleg tega je znamka Nissan letos pobrala kar tri nagrade, ker so poleg prestižnega naslova avtomobila leta prejeli še nagrado v kategoriji 'K-car' avtomobilov in nagrado za pogonski sklop nissana x-trail. Razlog za veselje imajo letos tudi pri znamki Honda, ker je njihov civic type R prejel nagrado v kategoriji zmogljivih avtomobilov, ker Japonci za razliko od večine današnjih novinarjev, ki vsako 4-kolesno 'drvarnico' z veliko 'konji' označijo kot športno, vedo, da zmogljiv avtomobil ni vedno športen (in obratno …), ker o športnosti avtomobila ne odloča samo zaloga 'konj', temveč tudi njegova oblika in drobni detajli. V Evropi nadvse cenjene nemške znamke so letos osvojile samo tolažilno nagrado, ker je BMW iX letos osvojil nagrado za oblikovanje.

Vrednote japonske 'K-car' kulture bi morali v prilagojeni obliki prevzeti tudi v Evropi, ki se počasi že utaplja pod dekadentnim motom (večje in težje je boljše …) modne 'amerikanizacije' avtomobilskega sektorja, ker dobivamo čedalje večje in čedalje težje osebne avtomobile, ki so čedalje bolj otovorjeni z nepotrebno in pogojno uporabno IT kramo, ker smo v Evropi pač sprejeli uredbe, ki bodo povzročile izumrtje dejansko ekološko naravnanih mestnih avtomobilov iz evropske A (mini) in B (supermini) kategorije. So pa zaradi tega zelo zadovoljni vsi proizvajalci avtomobilske elektronike, ker jim je z evropskimi odredbami o obvezni vgradnji razne 'invalidske opreme' (kamere, radarji in senzorji  …) v nova vozila seveda padla sekirica v med (očitno se jim je lobiranje izplačalo …). V pravi demokraciji o tem, kaj bo vgrajeno v vozilo odloča kupec in ne politiki. Sedaj smo kupci samo še ovce, ki jih avtomobilski proizvajalci lahko dobro ostrižejo ob nakupu avtomobila, ker nam prodajo avtomobil, ki je opremljen po njihovih, ne pa naših željah … Japonci, ki so v preteklosti že znali dokazati, da niso ravno najbolj 'glup narod', so 'K-car' kulturo spremenili v kultno življenjsko razvado, ki jim prinaša tudi koristi, ker ob registraciji vozil plačajo nižje dajatve kot japonski 'prostorski fetišisti', ki kupujejo avtomobile z metrom (večje je boljše …), namesto z razumom.

Razlika med Evropo in Japonsko je tudi v tem, da ne poznajo pavšalnega davka na motorna vozila, ker pri njih plačate davek na osnovi vrednosti vozila (2 % v primeru 'K-car' avtomobilov in 3 % v primeru ostalih vozil), poleg tega imajo vpeljan tudi davek na delovno prostornino motorja in davek na maso vozila (tega bi po hitrem postopku morali sprejeti tudi v Evropi …), ki ga lastnik avtomobila plača vsako leto ob registraciji vozila. Lastnik povprečno težkega 'K-car' avtomobila z maso v območju od 800 do 900 kg tako vsako leto plača približno 30 odstotkov nižji davek kot lastnik avtomobila iz mutiranega evropskega C (spodnji srednji, golfov razred) segmenta, ker so današnji predstavniki te kategorije 'kompaktnih' (slaboumni marketing) že večji od nekdanjih predstavnikov avtomobilov iz D (srednji razred) segmenta …