Alpine-Renault A110 Berlinette (kupe) je letos stara 50 let. V počastitev te obletnice so pri Renaultu pripravili študijski prototip z imenom Renault-Alpine A110-50, ki je namenjen zmogljivostim in vozniškim užitkom.

Obstajajo znamke, katerih bogato izročilo je del nacionalnega izročila, in Alpine je nedvomno ena takšnih znamk. V svoji genski zasnovi nosi tudi športno strast in tehnično odličnost Renaulta.
- Študijski prototip Renault-Alpine A110-50 povzema najbolj značilne oblikovne poteze izvirne Berlinette A110 v sijajni in moderni maniri.
- Karoserija iz kompozita z ogljikovimi vlakni ima nov odtenek modre barve, ki osvežuje in modernizira slovito izvirno "modro Alpine".
- Kot plod priznanega strokovnega znanja Renault Sport Technologies je študijski prototip Renault-Alpine A110-50 seveda v celoti prežet z duhom avtomobilskih dirk. V njem je najti izkušnje z dirkalnikom Mégane Trophy, saj imata isto konstrukcijsko osnovo.

“Razvoj tega študijskega prototipa je bil čudovita pustolovščina in tudi katalizator ustvarjalnosti. Želeli smo izdelati Berlinette naše dobe, ki bo tudi drzno utelešenje Renaultove športne strasti. Pri tem smo se pustili voditi našim srcem in čustvom.” pravi Axel Breun, direktor za oblikovalske študije in prototipe.

Nova interpretacija brezčasne oblike
V počastitev 50. obletnice ikonske Berlinette sta oblikovalec Yann Jarsalle in direktor za oblikovalske študije in prototipe Axel Breun ustvarila novo interpretacijo izvirne oblike s pomočjo novega oblikovalskega izraza znamke Renault. Tega je Laurens van den Acker uvedel z oblikovalsko študijo DEZIR, kmalu pa bo uporabljen tudi na prihodnjih modelih te znamke. Nova podoba prednjega dela s samozavestno izpostavljenim rombom je lepo usklajena s prostorskimi razmerji tega zelo nizkega in širokega avtomobila. Renault Alpine A110-50 je moderen avtomobil, ki prepričljivo uteleša strasten odnos znamke RENAULT do avtomobilskega športa.

“Delo pri snovanju oblikovalske študije Alpine je bilo za vsakogar v naši ekipi pravo uresničenje sanj. Ta avtomobil smo želeli jasno umestiti v sodoben čas, a hkrati ohraniti jasno povezavo z bogatim izročilom.” Laurens van den Acker, podpredsednik Renaulta in direktor za industrijsko oblikovanje.

Študijski prototip Renault-Alpine A110-50 najbolj značilne oblikovne poteze izvirne A110 sijajno prenaša v moderen jezik z;
- izklesanimi obrisi elegantno in gladko oblikovane karoserije, ki poudarjeno krasijo razni odsevi svetlobe, čeznjo pa zrak drsi z očitno lahkostjo in brez ovir;
- s parom dodatnih sprednjih luči s svetlobnimi diodami v obliki dveh lokov, ki so hkrati tehnološko sodobne in oblikovno nostalgične, saj dajejo rumeno svetlobo (kakršna tudi mora biti!);
- z značilno močno izbočenim zadnjim steklom, pod katerim se vidi sredinsko nameščen motor;
- zračni reži na stranicah spominjata na značilni gubi na zadnjih blatnikih Berlinette. Desna reža je namenjena hlajenju menjalnika, leva pa hlajenju motorja.
- Karoserijo iz kompozita z ogljikovimi vlakni, lakirano z novim odtenkom modre barve, ki osvežuje in modernizira slovito izvirno "modro Alpine", so izdelali v podjetju Faster. Vsaka vrata in pokrov ima kinematiko na ravni najlepših GT avtomobilov: sprednji pokrov je vpet spredaj in se tako odpira naprej, pokrov motorja pa se odpira nazaj. Vrata se odpirajo navzgor po vzoru elitrov - pokrivnih kril hroščev.

“Avto je zelo zaobljen, kakršna je bila tudi Berlinette, obenem pa izraža tri ključne pojme naše nove oblikovne strategije: preprostost, čutnost in prisrčnost.” Axel Breun.

Avtomobilskim dirkam posvečena notranjost
Ob vstopu pogled nemudoma pritegne prag iz ogljikovih vlaken.
Prav vse v tem dvosedu izraža kakovost izdelave in športnost, prevladujoča barva je črna:
- voznikov sedež ima všit napis "Renault Alpine A110-50", je v privlačni kombinaciji več odtenkov modre barve in opremljen z varnostnim pasom Sabelt;
- armaturna plošča je zelo preprosta. Pri Renault Design so zasnovali volan z barvnim zaslonom, ki je tehnološko enak kot v dirkalniku Formule Renault 3,5, in vozniku prikaže vse  potrebne podatke;
- Dirkaška oprema za voznika je znamke Sabelt, čelada pa znamke Ruby.

Pristen prototip
Renault-Alpine A110-50 je plod priznanega strokovnega znanja in izkušenj Renault Sport Technologies in zato prežet z duhom avtomobilskega športa. Tako je deležen nabranih izkušenj z dirkalnikom Mégane Trophy, čigar konstrukcijsko osnovo je prevzel. Njegov cevni okvir, ki ga hvalijo dirkači v WORLD SERIES by RENAULT so za uporabo v Renault Alpine A110-50 še okrepili in premišljeno priredili. Varnostna kletka in glavna križna vez v motornem prostoru so znižali v specializirani delavnici Tork Engineering in tako prilagodili višini prototipa, ki je nižji kot Mégane Trophy. Računalniško podprto snovanje so opravili pri Renault Design, Koller in Etud Integral, končno sestavo pa so izvedli v podjetju Protostyle. Razporeditev teže je skoraj idealna, saj je je 47,8 odstotka na prednji premi. Zaradi lažjih tehničnih posegov ima ta študijski prototip vgrajene pnevmatične dvigalke, kakršne imajo dirkalniki za vzdržljivostne dirke. Te dvigalke omogočajo predvsem izjemno naglo zamenjavo koles.

Elegantnost in aerodinamična učinkovitost sta združeni v tem izjemnem avtu
K učinkovitosti študijskega prototipa Renault Alpine A110-50 v veliki meri prispeva izraba podtlaka pod avtom (ground effect). V prednji odbijač vgrajeno krilce poskrbi za nizek tlak, kar povzroča znatno aerodinamično silo, ki avto pritiska k tlom. Difuzor na zadku poskrbi za pospešen pretok zraka pod avtom. Podtlak pod avtom tako prispeva več kot tretjino skupne aerodinamične sile, za preostali delež pa je zaslužno nastavljivo krilce na zadku.

Pri preučevanju in določanju teh zračnih tokov so si pomagali z računsko dinamiko fluidov (CFD: Computational Fluid Dynamics). To je vrhunska tehnologija, ki jo še posebno s pridom uporabljajo v formuli 1. CFD pomeni preučevanje premike fluida ali njihove učinke z računskim reševanjem enačb, ki ponazarjajo zakone fluidov. To tehniko so pri Renault Sport Technologies uporabili predvsem za natančno prilagoditev aerodinamike in preučitev voznih lastnosti in odzivov Novega Mégana Trophy v odvisnosti od tokov zraka.

Vzorna lega na cesti
- Renault-Alpine A110-50 ima povsem enako medosno razdaljo kot Mégane Trophy (2.625 mm), koloteka pa sta malo večja in znašata spredaj 1.680 mm, zadaj pa 1.690 mm.
- Na posebnih platiščih s premerom 21 palcev, ki so pritrjena z eno samo sredinsko matico, so nameščene za vožnjo po cesti homologirane pnevmatike Michelin.
- Blažilniki znamke Sachs imajo nastavljiva tlak in izteg, nameščeni pa so neposredno na spodnja trikotna vodila. Na voljo so številne možnosti nastavitev: stekanja, nagiba in poravnave koles, odmika od tal in nagibanja avtomobila (v ovinkih).
- V prid pristnemu občutenju vožnje avto nima vgrajenih vozniških pomagal (protiblokirni zavorni sistem ABS, nadzor zdrsa koles ipd.).

Zmogljive in vzdržljive zavore
Renault-Alpine A110-50 ima zmožnost zaviranja, ki je na ravni zmogljivosti. Spredaj sta velika prisilno hlajena jeklena koluta s premerom 356 mm, ki ju zavirata čeljusti s po šestimi bati. Koluta zada imata premer 330 mm, njuni čeljusti pa imata po štiri bate.

Odličnost mehanike
Na konstrukcijski osnovi dirkalnika Mégane Trophy zasnovani študijski prototip Renault-Alpine A110-50 je prevzel tudi glavne tehnične značilnosti. Poganja ga sredinsko nameščen Renault V4Y bencinski V6 motor s prostornino 3,5 litra, 24 ventili in največjo močjo 400 KM. V primerjavi s serijsko različico tega motorja ima drugačen (polsuh) karter, specifične premikajoče se dele (bate, ojnice, ročično gred), pogon ventilov (odmične gredi in vzmeti ventilov) ter izpušni sistem. Poleg tega ima Renault-Alpine A110-50 iz kompozita z ogljikovimi vlakni izdelan sesalni kolektor, kakršnega ima tudi Mégane Trophy V6. Sesalni kolektor dobiva zrak skozi posebno režo na strehi avtomobila. Ta novost povečuje uporabno območje vrtljajev motorja in povečuje moč motorja pri vseh vrtljajih. Krmiljenje motorja je prilagojeno tem spremembam.

Menjalnik kot v formuli 1
Študijski prototip Renault-Alpine A110-50 ima pol-samodejen šeststopenjski sekvenčen menjalnik in dvolamelno sklopko, ki se ji ukazuje bodisi s pomočjo stopalke ali pa lopatice ob volanu. Menjalnik je vgrajen vzdolžno za motorjem in ima tudi diferencial z delno zaporo (plošče in drogovi) z nastavljivo pred-obremenitvijo. Posebnost je tudi dvolamelna sklopka iz keramike in kovine. Med prestavljanjem navzdol se sproži samodejno in tako poskrbi za naglo in zanesljivo prestavljanje.

Črna skrinjica v osrčju Renault Alpine A110-50
Elektronska enota Magneti-Marelli Marvell 6R skrbi za nadzor in krmiljenje delovanja motorja in menjalnika ter za zbiranje podatkov o delovanju.

Še natančnejše zbiranje podatkov
Vse zbrane podatke o delovanju Renault-Alpine A110-50 je možno preučiti s pomočjo četrte različice programske opreme Wintax, ki se je uveljavila kot merilo na tem področju. Wintax 4 omogoča poglobljeno analizo več kot 50 parametrov: vrtljajev motorja, prestav, volanskega kota, hitrosti avtomobila, položaja stopalke za plin, tlaka v zavornem tokokrogu, itn. Ti podatki dirkačem in inženirjem omogočajo optimiziranje nastavitev in sloga vožnje. Program za analizo podatkov Wintax 4 omogoča tudi veliko hitrejše diagnosticiranje morebitnih tehničnih težav.

“Razvoj tega študijskega prototipa je bil čudovita pustolovščina in tudi katalizator ustvarjalnosti. Želeli smo izdelati Berlinette naše dobe, ki bo tudi drzno utelešenje Renaultove športne strasti. Pri tem smo se pustili voditi našim srcem in čustvom.” pravi Axel Breun, direktor za oblikovalske študije in prototipe.

Tehnični podatki
ŠASIJA - Okvir iz jeklenih cevi 25CD4S, motor in menjalnik kot
delno nosilna elementa
KAROSERIJA - Iz kompozita z ogljikovimi vlakni
elementi aerodinamike Krilce pod masko spredaj, difuzor in krilce zadaj
MOTOR - vzdolžna namestitev, pred zadnjo premo
tip motorja: Renault V4Y – 6 valjev, 24 ventilov, 3.498 cm3
vrtina x gib: 95,5 mm x 81,4 mm
vbrizgavanje / vžig: Magneti-Marelli Marvell 6R
največja moč: 400 KM pri 7.200 vrt./min.
največji navor: 422 Nm pri 6.200 vrt./min.
največje št. vrtljajev: 7.500 vrt./min.
PRENOS MOČI - Pogon na zadnji kolesi
menjalnik: sekvenčen šeststopenjski + vzvratna prestava
prestavljanje: pol-samodejno s stopalko in lopatico za sklopko
diferencial z delno zaporo
sklopka: keramično-kovinska z dvema lamelama premera 184 mm
OBESE IN ZAVORE
obese: dvojna trikotna vodila, Sachs nastavljivi dvosmerni sklopi, blažilnik / vzmet, stabilizator spredaj
zavore spredaj: jeklena prisilno hlajena koluta (Ø 356 mm x 32 mm),
zavorni čeljusti: AP Racing s po šestimi bati
zavore zadaj: jeklena koluta (Ø 330 mm x 32 mm), zavorni čeljusti
AP Racing s po štirimi bati
PLATIŠČA IN PNEVMATIKE
platišča iz litega aluminija, spredaj: 8 x 21, zadaj: 9,5 x 21
pnevmatike Michelin, spredaj: 245-35 x 21, zadaj: 265-35 x 21
MERE IN PROSTORNINE
dolžina / širina / višina 4.330 mm / 1.961 mm / 1.230 mm
kolotek spredaj / zadaj 1.680 mm / 1.690 mm
prostornina posode za gorivo 30 litrov
teža praznega avtomobila 880 kg

1962 – zvezda je rojena
Jean Rédélé je "Berlinette" predstavil na avtomobilski razstavi v Parizu leta 1962. Avto, ki so ga razvili iz modela Alpine A108, je bil veliko lepši, bolj polnokrven športnik, imel je bolj položen pokrov motorja, večje zastekljene površine in zadnje luči modela Renault 8. Nov motor je terjal spremembe pri dovodih zraka, saj je bil hladilnik motorja vgrajen zadaj. Na vrhu zadnjih blatnikov iz umetne smole sta bili odprtini za odvod vročega zraka, kateri so krasile po štiri kromaste letvice. Zahvaljujoč vsem spremembam je bila Berlinette A110 še bistveno elegantnejša od predhodnice. S strani je kazala zadržan in zelo skladen videz z izjemno jasnim in elegantnim obrisom.

Avtomobil za navdušence
Vožnja z Berlinette je kot zaveza veroizpovedi. Predvsem je treba vedeti, da je bil avtomobil zasnovan za zmagovanje na relijih. In to si je zaslužil. Berlinette A110 nima muhastega značaja, ima pa izrazit značaj. V Alpine se ne vzpneš, ampak vanjo zdrsneš. A ko si za volanom, si nemudoma povezan z avtomobilom. Njegovi poglavitni odliki sta okretnost in živahnost, ki sta posledica zadaj nameščenega motorja, zaradi česar zadek avtomobila rado zanese v drsenje, ki pa ga je zelo lahko nadzirati z volanom in plinom. Včasih je težko peljati povsem naravnost, a kaj bi to… Te slabosti so tudi odlike. To je avto, ki ne vzbuja želje po vsakdanji vožnji, ampak po dirkaškem obvladovanju.

Berlinette v avtomobilskem športu
Majhna teža in okretnost Berlinette sta v dirkanju omogočali čuda. Poleg zabave za same dirkače so Berlinette navduševale tudi gledalce, ki so lahko občudovali njihove včasih prav akrobatske vragolije v ovinkih. Skoraj nemogoče je našteti vse uspehe, ki jih je Berlinette dosegla v raznih avtomobilskih dirkah, a vendar poskusimo zabeležiti vsaj najvidnejše etape te pustolovščine.

1961-1968: začetni uspehi
Prvo zmago za A110 je dosegel José Rosinski leta 1963 na "Rallye des Lions". Preostali del sezone je bil enako ploden, med ostalimi vidnimi dosežki pa je prva zmaga Jacquesa Cheinissa na "Rallye d'Automne".
V naslednjih letih so se razni zasebni dirkači izkazali na domačih in mednarodnih dirkah z uvrstitvami pred veliko močnejše avtomobile zelo uveljavljenih znamk.
- 1967: ustanovitev odličnega moštva
Alpine je postala Alpine-Renault. Pojavili so se novi dirkači: v tovarniškem moštvu Gérard Larrousse, Jean-Claude Andruet in Jean-Pierre Nicolas, drugi pa v zasebnih moštvih, med katerimi je bil tudi Bernard Darniche.
- 1968: prvi naslov prvaka Francije v reliju
Po zmagah Gérarda Laroussa na "Neige et Glace" in "Rallye de Lorraine" je zahvaljujoč štirim zmagam v sezoni naslov prvaka Francije osvojil Jean-Claude Andruet.
1969: s pospešenim korakom
Jean Vinatier in Jean-Claude Andruet sta bila zvezdnika sezone z več zmagami, na koncu sezone pa je naslov francoskega prvaka v reliju osvojil Vinatier.
1970: evropsko in francosko prvenstvo
Berlinette 1600 S je dobila homologacijo za skupino 4, s čimer se je naposled lahko skoraj enakopravno merila z močnejšimi tekmeci. Jean-Claude Andruet je po nekaj nezgodah obrzdal svojo ognjevitost in na koncu sezone osvojil naslova evropskega in francoskega prvaka.

1971: Berlinette gospoduje v Monte Carlu
Še eno dobro leto. Ove Andersson je na reliju Monte-Carlo zmagal, Thérier je bil drugi in Andruet tretji. Andersson je tudi v Italiji osvojil zmago pred flotiljo dirkalnikov Fiat in Lancia, ki so jo poslali v boj z njim. Zatem je zmagal tudi na alpskem reliju v Avstriji in na reliju Acropolis v Grčiji, s čimer je za Alpine osvojil mednarodni naslov prvaka, francoski prvak pa je to leto postal Jean-Pierre Nicolas.

1972: na poti do slave
Motor s 1.600 cm3 so zamenjali z močnejšim 1.800-kubičnim strojem. Jean-Claude Andruet je prepričljivo zmagala na reliju "Tour de Corse". Sledile so številne zmage, ki so si jih delili tovarniški dirkači. Darniche je to leto osvojil naslov francoskega prvaka, Jean-Luc Thérier pa je s 1.600-kubičnim motorjem s turbo puhalom zmagal na "Rallye des Cévennes". To so bili šele prvi koraki tehnologije, ki pa je imela pred seboj pot do velikih uspehov…

1973: vrhunec epopeje
Predstavljajte si najboljše francoske dirkače tega časa: Andruet, Darniche, Thérier, Nicolas in Piot v družbi izkušenega Anderssona, ob njih pa še ekipo mehanikov, ki so bili predani z dušo in telesom, in dirkalnik na vrhuncu razvojne poti. Sezona se je začela z zmago Andrueta na reliju Monte Carlo, za katerim so se skozi cilj zvrstile še štiri Alpine. Na Portugalskem sta Thérier in Nicolas osvojila prvo in drugo mesto. Darniche je bil nedosegljiv na "Rallye du Maroc" in tudi preostanek sezone je potekal podobno. Alpine je osvojila prvi naslov svetovnega prvaka v reliju, Jean-Luc Thérier pa je osvojil naslov francoskega prvaka.

1974 – 1975: zaključek obdobja tovarniškega moštva
Nicolas je zmagal na "Rallye du Maroc" in bil drugi na "Tour de Corse". To je bil labodji spev za Berlinette - zadnjo pomembnejšo zmago z A110 je na " Critérium des Cévennes" dosegel Jacques Henry.