Opis in fotogalerija

Ena od glavnih posebnosti tega modela je dvobarvna karoserija, za katero je treba doplačati 800 evrov

Prtljažnik s 375 litri osnovne prostornine ni ravno Postojnska jama, a je zaradi pomične talne police in deljive zadnje klopi solidno uporaben

Vitaro četrte generacije smo že preizkusili z bencinskim motorjem (AF 190) in ji pripisali kar nekaj vrlin, med drugim tudi razmeroma majhno porabo goriva. Naš edini pomislek je bila uporabnost na daljših poteh zaradi glasnosti pri večjih hitrostih.

A za to je tu 1,6-litrski turbodizel. Ta zmore 88 kilovatov (120 KM) in 320 Nm navora, kar ji zagotavlja poskočnost, zaradi dobro preračunanih razmerij ročnega šeststopenjskega menjalnika pa omogoča tudi lahkotna križarjenja. Motor je zelo uglajen, kar odločilno prispeva k udobju v vseh pogojih uporabe.

Dizelski motor je vitari pisan na kožo, a je z njim kar 3.500 evrov dražja od bencinske različice.

In čeprav gre za SUV z malce večjo oddaljenostjo od tal in ne ravno rekordno aerodinamično obliko, pri njem preseneča nizka poraba goriva. Ta je na testu, brez kakršnih koli varčevalnih ukrepov, znašala 5,5 litra na 100 kilometrov.

Zasluga za to gre med drugim tudi pametnemu štirikolesnemu pogonu, ki omogoča izbiro štirih načinov delovanja. Pri osnovnem – samodejnem načinu (auto) v normalnih razmerah ta prenaša večino navora na sprednji kolesi in ga le po potrebi pošlje tudi na zadnjo os ter s tem prispeva k splošni učinkovitosti.

Skratka, dizelska vitara je še bolj vsestransko uporabna, saj se odlično odreže tudi tam, kjer bencinski zmanjka sape. A zanjo je treba odšteti kar 3.500 evrov več, zato morate dobro poznati svoje potrebe, da se bo nakup dejansko izplačal. Za ta znesek si lahko namreč privoščite manjšo cisternico.

Armaturna plošča je urejena in funkcionalna, zmoti le veliko trde plastike, a so elementi natančno sestavljeni, zato ni strahu, da bi se sčasoma pojavilo zoprno škripanje