Opis in fotogalerija

Limuzina je resda elegantnejša, a takle kombi (no, če mu rečemo kombi, mu verjetno delamo krivico) ali velik enoprostorec, kakor hočete, je nedvomno udobnejša rešitev. Govorim seveda z vidika potnikov, katerim je prvotno namenjen, saj jih razvaja z vrhunskim udobjem v stilu poslovnega razreda na širokotrupnem letalu ali zasebnega poslovnega letala. Prav zares, za povrh pa je za pot do ene izmed (bližnjih) evropskih prestolnic bržkone boljša izbira od redne letalske linije. Pa ne le zato, ker moramo pri tej poleg samega leta upoštevati še pot do letališča, varnostni pregled, vkrcanje in izkrcanje in ne nazadnje transfer do končne destinacije, temveč tudi zato, ker tale lexus kot luksuzni potovalni enoprostorec ponuja neprimerno več udobja. Ja, tudi na krajših razdaljah (tudi na poti do letališča ali na poslovni sestanek, na primer) ga ni nič manj – hočem povedati, da se na njegovem sedežu brez težav odpeljete zelo, zelo daleč.

V svoji »osnovni«, sedemsedežni izvedbi se postavlja ob bok dobro opremljenemu mercedesu razreda V.

Preizkusili smo ga v »osnovni« izvedbi – v narekovajih zato, ker je opremsko zelo bogat in založen praktično z vsem, kar si utegnete zamisliti, je pa bil pa testni avtomobil opremljen s sedmimi sedeži (še prestižnejša izvedba ima zgolj štiri). Posvetimo se dvema v srednji vrsti, ki sta prava fotelja, izdatno električno nastavljiva v vse smeri (prek fizičnih stikal ali upravljalnika v stilu pametnega telefona, ki skrbi tudi za številne druge funkcije), ogrevana in hlajena, opremljena z mizicama, individualnimi zastori stranskih in strešnih oken (električno pomičnimi, kakopak), držali za pijačo, upravljanjem zaslona (ta ima 35,5 centimetra v premeru, spusti se s stropa kabine, predvajalnik vsebin povežete prek HDMI-priključka ali povezave bluetooth) … in verjetno sem še kaj pozabil dodati. Zadnja dva sedeža (uradno trije, a resnično le na papirju) sta precej bolj običajna, je pa res, da s prostorskega vidika povsem solidna za dva odrasla človeka, vsekakor pa uporabna takrat, ko LM prevzame vlogo družinskega avtomobila v slogu dobro opremljenega mercedesa razreda V. Lahko ju zložite vstran in s tem pridobite 1.191 litrov prostora za prtljago (sicer ga je le simboličnih 110 litrov).

Oprema je resnično popolna in na ravni najprestižnejših limuzin, doplačil – razen kovinske barve – ni.

K dodatnemu udobju prispeva mehko nastavljeno vzmetenje s posebnim programom, ki poudarja udobje potnikov, pa tudi hibridni pogonski sklop 2,5-litrskega bencinskega in dveh elektromotorjev (eden na sprednji, drugi na zadnji osi) v povezavi z brezstopenjskim samodejnim menjalnikom. Moči ni ravno v izobilju, saj ima 184 kW (250 KM) z velikostjo in maso vozila kar precej dela, a verjetno s tem avtomobilom tako ali tako ne boste dirkali – ne nazadnje nočete, da potniki med vožnjo polijejo šampanjec. Vožnja je, razen ko voznik odločno pritisne na stopalko za plin in bencinar zatuli v višje vrtljaje, zelo tiha in mirna, nagibanja v ovinkih pa, spet pri hitrejši vožnji, precej. No, takrat sprednji del začne izgubljati oprijem (mokro krožišče, na primer) prej, kot bi pričakovali, sicer pa je voznikova ergonomija dobra, ureditev armaturne plošče pa povsem v Lexusovem slogu – vrhunsko izdelana, ponekod z nekaj manj imenitnimi materiali ter z malce muhastim infotainmentom s slabo odzivnim osrednjim zaslonom premera 35,5 centimetra.

Zato pa tako voznika kot potnike avtomobil resnično navduši s številnimi sladkorčki – nekaterimi bolj kot ne nujnimi, nekaterimi pa le zato, ker se želite razvajati. Eni takih so prav gotovo vrhunski avdio sistem Mark Levinson z 21 zvočniki in kakovostjo zvoka koncertne dvorane, ambientalna osvetlitev v 64 barvah in še marsikaj drugega. Vse našteto je del serijske opreme (doplačate lahko zgolj kovinsko barvo), tak LM pa stane dobrih 130 tisočakov.