Opis in fotogalerija

V našem uredništvu je nekaj znamk, ki jih imamo vsi radi. Saj veste, ljudje smo različni, naši okusi so različni, Subaru pa pri nas vsi obožujemo, ker znajo Japonci na zelo enostaven način narediti nekaj, kar je tistim, ki preživijo veliko časa za volanom, najbolj pomembno. To so vozne lastnosti, uporabnost in zanesljivost. No, zdaj pa imamo na voljo še tole, imprezo XV.

Po besedah Japoncev naj bi bila še bolj uporabna, tovarna pa ta model označuje celo za križanca, ker naj bi združeval lastnosti limuzin in SUV-jev. Kompromisi niso vedno najboljša rešitev, tukaj pa sploh niso slaba. Ker je takšna impreza za 3 centimetre višje od tal od običajne, jo lažje parkirate na kakšni 'čudni' podlagi, s čimer mislim prepovedane pločnike ali razrite zelenice, in lažje jo zapodite na makadam. Ne na teren, na makadam! Po drugi strani pa so morali malo spremeniti vzmetenje zadaj, da ima več hoda in čeprav pravijo, da je še malo trše, se meni v večini primerov dejansko zdi celo bolj udobno. Potem so tu še plastične obrobe, ki so tu po eni strani zaradi izgleda, po drugi tudi malo bolje ščitijo karoserijo. Platišča imajo 16 palcev in malo bolj grobe gume, na strehi pa so še sani.

Pri tako dobrem avtomobilu kot je impreza XV, je vedno kakšna brezvezna malenkost, ki te potem razjezi in pokvari vtis. Pri tem je škripanje plastike. Ne vem, kaj se je dogajalo s tem avtomobilom pred našim testom in res je imel že 23 tisoč kilometrov, ampak vsakič, ko je zapeljal čez luknjo, je v armaturki vse pokalo, iz prtljažnika pa so stalno prihajali škripajoči zvoki roloja. Slednji je škripal že pri običajnih imprezah, zato bi ga pri Subaruju lahko že popravili. Sicer pa je armaturna plošča plastična in čisto nič posebnega, kar se tiče izgleda. To kupci, razvajeni od drugih znamk, Subaruju zamerijo. Vendar mu prav nič ne manjka. Podatki potovalnega računalnika so res skopi in se prikazujejo na enovrstičnem zaslonu na vrhu armaturke. Tudi merilniki prikazujejo le osnovne informacije brez, na primer, temperature hladilne tekočine, le modra lučka označuje hladen motor in sveti, dokler se ne ogreje.

Seveda to po drugi strani pomeni manj motečih elementov za voznika, ki se lahko tako bolj osredotoči na samo vožnjo. Zato moram pohvaliti krasen položaj za volanom. Sedi se blizu vetrobranskega stekla, zaradi česar je preglednost okoli avtomobila takšna kot mora biti – odlična. Volan je lahko dirkaško blizu, zelo dobrima sedežema spredaj pa manjka še nastavljiva ledvena opora.

Prostor zadaj je precej majhen, kar je pač davek vsekolesnega pogona. Predvsem tu mislim prtljažnik, čeprav tudi na zadnji klopi trije potniki nikakor ne bodo sedeli udobno. V tem primeru bo vsekakor potrebno razmisliti o legacyju, kjer je prostora seveda ogromno.

Za konec pa seveda najboljše: vožnja je s tem avtomobilom en sam užitek. Podvozje odlično pobira luknje, volan je izredno komunikativen, impreza pa gre točno tja, kamor si vi želite. In to zelo hitro. Pomembno je, da voznik avtomobil dobro čuti in da ga mehanika pri tem podpira. Subarujev pogon se namreč res odlično obnese, zato gre impreza lepo počez, če si to želite, lahko pa zelo nevtralno in varno ohranja smer, kljub velikim hitrostim. Skupaj z njim si vse pohvale zasluži še dizelski bokserski motor, ki je dovolj močan in pohvalno varčen. Na našem testu je bila poraba okoli 6 litrov in pol, kar je za tovrsten avtomobil odličen dosežek. Morda se bo komu zdel agregat premalo odločen v nizkih vrtljajih, menjalnik ima šest prestav, žal pa v tej kombinaciji ni še reduktorja, da bi se impreza XV bolje odrezala še na zahtevnejših terenskih podlagah.

Ampak spet, pri Subaruju imajo za takšne podvige foresterja. Kot vedno, subaru ni poceni, kakšnih 26 tisoč evrov pride takšen, ga je pa užitek imeti. Sploh, če je tam, kjer se vozite, velikokrat sneg ali kakšen fin makadam.