Mazda Cosmo Sport 110 S
Mazda R100/Famillia Rotary
Mazda R130/Luce Rotary Coupe
Mazda RX-2/Capella Rotary
Mazda RX-3/Savanna
Mazda RX-4/Luce Rotary Sedan
Mazda Roadpacer AP
Mazda Parkway Rotary 26
Mazda RX-5/Cosmo AP
Mazda RX-7/Savanna RX - 1. genracija
Mazda RX-7/Savanna RX - 2. genracija
Mazda RX-7 - 3. generacija
Mazda Cosmo Rotary Turbo Sedan
Mazda Cosmo Rotary Turbo Coupe
Mazda Eunos Cosmo
Mazda RX-8
Zasluge za to, da tudi v današnjih časih nismo pozabili na rotacijski bencinski motor, ki ga je razvil nemški konstruktor Felix Wankel, lahko pripišemo predvsem zaposlenim pri znamki Mazda, ki so modificirali problematični nemški motor in mu zagotovili zanesljivost delovanja do te mere, da je Mazdina 'rotacijska' avantura na koncu postala celo zgodba o uspehu.
Zgodba o rotacijskem motorju se je začela odvijati že leta 1957, ko je Felix Wankel pričel sodelovati z nemško avtomobilsko znamko NSU, kjer so dokončno razvili njegov prototipni pogonski sklop z oznako DKM ('Drehkolbenmotor') 54 in ga ob tem spremenili v 'Kreiskolbenmotor' (rotacijski motor). Pri znamki Mazda so na 'Wankelski vlak' skočili že leta 1959, predvsem po zaslugi tedanjega voditelja znamke Mazda v obliki sina (Tsuneji Matsuda) ustanovitelja (Jujiro Matsuda) podjetja, ki se je takrat uprl direktivi japonskih vladnih uradnikov, ki so avtomobilskemu podjetju iz Hirošime 'predlagali' združitev s kakšnim drugim japonskim proizvajalcem avtomobilov, ker bi znamka Mazda na ta način dolgoročno lahko lažje preživela, istočasno bi se združeni japonski proizvajalci lažje posvetili izvozu njihovih avtomobilov.
Leta 1959 so Japonci od Nemcev prejeli prvi prototipni rotacijski motor, ki so ga v Hirošimi dobro testirali in ob tem ugotovili, da je obetaven. To so bili časi, ko se je Mazda pričela bolj resno ukvarjati s proizvodnjo osebnih avtomobilov, ker so leta 1960 predstavili prvi serijski model (R360 coupé), ki je kmalu postal tržna uspešnica, vsaj v segmentu tedanjih japonskih 'kei-car' avtomobilov, kjer je imela majhna kupe mazda kar 65 odstotni tržni delež. Kmalu zatem se je Tsuneji Matsuda lotil pogajanj z znamko NSU glede licenčne izdelave njihovega rotacijskega motorja, ki jih je v juliju leta 1961 okronal s podpisom licenčne pogodbe, ki so jo takrat 'požegnali' tudi v japonski vladi. Prve teste z doma narejenimi rotacijskimi motorji so Japonci opravili že v novembru leta 1961.
Leta 1963 so se Japonci zadeve lotili še bolj resno, ker so takrat ustanovili 'Mazda Rotary Engine Research Division', poseben oddelek, kjer so se ukvarjali samo z rotacijskimi motorji. Eden izmed najbolj prepoznavnih ljudi iz tega centra je Kenichi Yamamoto, ki je znan tudi po vzdevku 'Rotary-Mage'. V samo dveh letih je Yamamoto s procesom izboljšave vgrajenih materialov pri izdelavi rotacijskega motorja dosegel stopnjo zanesljivosti delovanja, ki je bila celo višja kot pri tedanjih klasičnih bencinskih motorjih drugih proizvajalcev avtomobilov. To so Japonci dokazali kasneje (leta 1968) ob obisku dirkališča Nürburgring, kjer je takrat potekala legendarna, več kot 84 ur trajajoča vztrajnostna dirka, na kateri si je mazda cosmo sport 110 S privozila četrto mesto v skupni razvrstitvi. Kasneje so Japonci na dirkalnih stezah s tako gnanimi modeli dosegli več kot 100 zmag (Mazda je edina japonska znamka avtomobilov, ki je z modelom 787 B dosegla zmago na stezi v Le Mansu …), ki so pospešile prodajo serijskih wankel mazd. S takšnimi športnimi uspehi njihovih avtomobilov se pri znamki NSU niso mogli pohvaliti, posledično pa niti s prodajnimi uspehi.
Prve rezultate testiranj rotacijskih motorjev so Japonci predstavili že leta 1963, ko se je v Tokiu odvijal tedanji avtomobilski salon. Takrat so javnosti prvič pokazali revolucionarni prototipni pogonski sklop z oznako L8A, ki simbolizira prvi izdelani 2-kolutni rotacijski bencinski motor na tem svetu, čeprav so jih Nemci ob tem prehiteli, ker so v istem letu v Frankfurtu predstavili legendarni NSU wankel spider (1964-1967, izdelanih 2357 primerkov), prvi serijski avtomobil z vgrajenim (1-kolutnim) rotacijskim motorjem. Še v istem letu se je publiki predstavila tudi prototipna mazda cosmo sport 110 S, serijsko različico tega kupeja z vgrajenim 2-kolutnim rotacijskim motorjem (tip L10A) smo dobili 30. maja leta 1967, približno tri mesece pred predstavitvijo legendarnega NSU-ja Ro80. Svetovno premiero mazde cosmo sport 110 S so Japonci takrat podkrepili še s predstavitvijo dveh novih prototipov (modela R100 familia in R130 luce) serijskih avtomobilov z vgrajenimi rotacijskimi motorji.
Leta 1968 so Japonci ponovno obiskali Nemce, in to s serijskim modelom cosmo sport 110 S, ker so z njimi želeli poglobiti sodelovanje in se pogovoriti o nadaljnji bodočnosti rotacijskega pogonskega sklopa, vendar v Neckarsulmu takrat ni bilo več denarja, ki bi ga lahko namenili za nadaljnje raziskave te tehnologije. Denar je zagotovil šele koncern Volkswagen ob kasnejšem prevzemu znamke NSU, vendar v Wolfsburgu niso bili naklonjeni tehnologiji Felixa Wankla. Medtem so Japonci že pisali zgodbo o uspehu, ker so leta 1968 slavili prodajo prvih 100.000 'rotacijsko' gnanih mazd. Za ta uspeh je zaslužna predvsem mazda R100 familia (mazda 1000/1200/1300 z vgrajenim rotacijskim motorjem namesto klasičnega bencinskega motorja), tedanji eksportni hit znamke Mazda. Leta 1969 smo dobili tudi Mazdin 'rotacijsko' gnani luksuzni kupe z oznako 'Gran Turismo Luce R130'. O tem, kako uspešna je bila zgodba Wanklovega motorja v ZDA pa priča tudi statistika, ki pravi, da je bila na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja vsaka druga mazda opremljena s takšnim pogonskim sklopom, predvsem po zaslugi modelov kot so RX-2, RX-3 in RX-4.
Za uspeh tako gnanih mazd je bila zaslužna tudi velikodušna tovarniška garancija, ki je pri modelu RX-2 pokrivala prvih 40.000 prevoženih kilometrov. Kupcem so takrat ponujali tudi 'rotacijsko' gnani poltovornjak iz B serije ter 26-sedežni avtobus z imenom parkway. Samo za japonsko tržišče prestižnih vozil so ustvarili limuzinski model roadpacer AP. V oktobru leta 1971 so Japonci dosegli nov mejnik, ker se je za mazde z vgrajenim rotacijskim motorjem odločilo že več kot 200.000 kupcev. Leta 1973 so se Japonci s takšnimi modeli pojavili tudi v Nemčiji, kjer jim ni nikoli uspelo doseči takšne popularnosti kot v ZDA. Največ zaslug za to ima tedanja prva globalna nafta kriza, ki je bila tako huda, da so bile tedanje nemške avtoceste ob koncih tedna rezervirane samo za kolesarje. Takrat so jo najhuje skupili proizvajalci 'žejnih avtomobilov'. Istočasno se je takrat pokazala tudi edina prava hiba rotacijskih motorjev v obliki prevelike povprečne porabe goriva, posledično so pričeli tako gnani avtomobili izginjati iz tržišč.
Leta 1975 so Japonci predstavili prestižno kupe mazdo RX-5, avtomobil z vgrajenim posodobljenim rotacijskim motorjem (tip 13B), kjer so za približno 40 odstotkov znižali povprečno motorno žejo vgrajenega pogonskega motorja. Istočasno so predstavili program 'Phoenix', kjer so se ukvarjali z možnostmi nadaljnjega znižanja povprečne porabe. Leta 1976 so za svoj trud glede znižanja povprečne porabe in škodljivih emisij, ki nastajajo ob delovanju pogonskega motorja, prejeli tudi uradno priznanje s strani japonskih oblasti. Leta 1977 je znamka NSU poniknila v analih zgodovine. Tako je 'Wankel barve' zastopala samo še znamka Mazda. Danes vemo, da so se v tistih časih z rotacijsko gnanimi avtomobili vozili tudi Rusi, ker so pri znamki Lada v tistih časih izdelali majno serijo tako gnanih avtomobilov, ki jih ostali Evropejci nismo nikoli spoznali.
Leta 1978 so Japonci izdelali prvi milijon avtomobilov z vgrajenim rotacijskim motorjem, v istem letu se je pojavila tudi športna mazda RX-7, eden izmed tedanjih resnih konkurentov porscheja 924, ki mu porsche 924 v pogledu prodajnih številk sploh ni mogel slediti. Za uspeh mazde RX-7 so zaslužni predvsem kupci v ZDA, v treh generacijah tega kupeja so kupcem dostavili več kot 800.000 primerkov po celem svetu. Kupce mazde RX-7 pa ni prepričal samo njen izgled in vozne zmogljivosti, zelo veseli so bili tudi tovarniške garancije, ki je pretekla šele po 150.000 prevoženih kilometrih. Pri znamki Mazda so kasneje pripravili tudi odgovor na porsche 928 v obliki modela eunos cosmo (1990-1995), prvega serijskega avtomobila z vgrajenim 3-kolutnim rotacijskim motorjem. Leta 1982 se je pojavila tudi prva prisilno polnjena (turbo) mazda z vgrajenim rotacijskim motorjem, ki je znana kot mazda cosmo rotary turbo. Leta 1984 so Japonci izvedli tudi lepo gesto, ker so obdarili izumitelja rotacijskega motorja. Felix Wankel je takrat prejel v dar povsem novo mazdo RX-7 turbo, ki je napovedala kasnejši (1985) serijski model druge generacije.
V aprilu leta 1986 so Japonci dosegli nov prodajni mejnik (1,5 milijona avtomobilov z vgrajenim rotacijskim motorjem), v naslednjem letu so v Frankfurtu prvič predstavili še 'spider' različico modela RX-7. Vendar to ni prva odprta mazda RX-7, ker je neki nemški karoserist v tistih časih ustvaril manjšo serijo (30 primerkov) takšnih mazd. Zgodnja devetdeseta leta prejšnjega stoletja smo si zapomnili predvsem po odmevni zmagi mazde 787 B v Le Mansu ter po začetku serijske izdelave modela eunos cosmo, ki je pritegnil 8853 kupcev. Leta 1998 so Japonci ustvarili zadnjo evolucijsko različico tretje generacije mazde RX-7, kjer je vgrajeni rotacijski motor lahko mobiliziral 206 KW/280 KM (gentlemanski dogovor med japonskimi proizvajalci avtomobilov glede največje možne zaloge KM pri serijskih avtomobilih …) pogonske moči. V naslednjem letu se je pojavil 'rotacijsko' gnani prototip, ki je napovedal kasnejšo serijsko mazdo RX-8, enega izmed redkih avtomobilov, ki si zasluži oznako '4-vratni kupe', čeprav ima zadaj v bistvu nameščena samo polvrata. Ta kupe, ki posnema karoserijsko zasnovo, ki jo je pri prototipu lancia florida II (B56, kasnejša serijska flaminia kupe) že leta 1957 predstavila oblikovalska hiša Pininfarina, je nastajal do konca leta 2012. Zadnjo vizijo na temo avtomobilov z vgrajenimi rotacijskimi motorji smo dobili leta 2015, ko so Japonci predstavili študijo z imenom 'RX-Vision'. Obstajata pa tudi mazda RX-8 Hydrogen RE in Mazda5 RE, ki nakazujeta možno prihodnost rotacijskih pogonskih motorjev.
Najvažnejši 'Wankel' modeli znamke Mazda
- Mazda Cosmo Sport 110 S (1967-1972): 2 x 491 ccm (delovna prostornina pogonskega motorja), 81 kW/110 KM - 95 kW/128 KM;
- Mazda R100 (1968-1973): 2 x 491 ccm, 74 kW/100 KM;
- Mazda Luce R130 (1969-1971): 2 x 655 ccm, 93 kW/126 KM;
- Mazda RX-2 (1970-1978): 2 x 573 ccm, 88 kW/120 KM - 97 kW/130 KM;
- Mazda RX-3 (1971-1977): 2 x 573 ccm, 70 kW/95 KM;
- Mazda RX-4 (1972-1978); 2 x 654 ccm, 85 kW/115 KM - 97 kW/130 KM;
- Mazda Parkway Rotary Bus (1974-1976): 2 x 654 ccm, 99 kW/135 KM;
- Mazda Roadpacer AP (1975-1977): 2 x 654 ccm, 99 kW/135 KM;
- Mazda RX-5 (1975-1978): 2 x 654 ccm, 85 kW/115 KM;
- Mazda RX-7, 1. generacija (1978-1985): 2 x 573 ccm, 77 kW/105 KM - 121 kW/165 KM.
Mazda 787 B
Wankel motor
Prototipni rotacijski motor znamke Mazda
