Pred približno petdesetimi leti se je na nekaterih tržiščih pojavila legendarna mazda RX-5, ki je v današnjih časih že skoraj pozabljena, čeprav gre v tem primeru za avtomobil, ki se je leta 1975 (prva predstavitev) pogumno postavil po robu trendom po tedanji prvi svetovni naftni krizi.
Po prvi svetovni naftni krizi, ki je nastopila leta 1973, so se na tržiščih po svetu začele pojavljati slabotnejše (v pogledu razpoložljive pogonske moči) različice serijskih modelov ostalih proizvajalcev avtomobilov, ki naj bi lastnikom zagotavljale nižjo porabo pogonskih goriv, čeprav so ti podhranjeni modeli ob morebitnem priganjanju v resnici lahko popili še precej več pogonskega goriva kot običajne, normalno motorizirane različice. Pri znamki Mazda, kjer tudi v današnjih časih ne plavajo s tokom, so leta 1975 s predstavitvijo prestižnega modela RX-5 pokazali veliko mero poguma, ker so jo opremili z znamenitim Wanklovim motorjem, ki ni bil znan po skromnosti ob ravnanju s pogonskim gorivom. Navzlic temu dejstvu je njen pogonski sklop v obliki rotacijskega motorja z dvema rotorjema (1,1 (12 A) ali 1,3-litra (13 B) delovne prostornine) prvi japonski avtomobilski pogonski motor, ki je leta 1976 izpolnjeval nove emisijske norme na Japonskem.
Mazda RX-5 (dolžina: 4.475 mm, širina: 1.685 mm, višina: 1.325 mm, medosna razdalja: 2.510 mm, neto masa: 1.155 kg) je premijsko orientiran 5-sedežni (4-sedežni v Evropi) kupe, to so poleg njene motorizacije (92 kW/125 KM ali 99 kW/135 KM) dokazovale tudi njene karoserijske mere in pa bogata, prestižno orientirana notranjost, vse to pa se je odražalo tudi pri njeni prodajni ceni (v modelnem letu 1978/1979 je moral kupec v Nemčiji zanjo odšteti točno 22.740 nemških mark). Za podobno vsoto denarja si je nemški kupec takrat lahko omislil novega mercedes-benza 240 D (spiritualni predhodnik današnjega E razreda) ali pa novega BMW-ja 323i (tedanji top model serije 3), oba avtomobila sta bila nekoliko cenejša od japonskega predstavnika pravih GT avtomobilov (vozilo s samo enim parom bočnih vrat …). Mazdo RX-5 so kupcem v Evropi in ZDA ponujali samo v 'fastback' različici s parom znamenitih bočnih 'opera' oken, ki ju je uporabnik lahko spustil v karoserijo, obstaja pa tudi RX-5 L (landau) brez omenjenih 'opera' oken, ki je pravi 'notchback' kupe. Različico L so ponujali samo kupcem na Japonskem, obe različici modela RX-5 sta bili izredno priljubljeni med domačimi kupci, baje je model RX-5 takrat rešil znamko Mazda pred propadom.
Vgrajena rotacijska pogonska sklopa sta mazdi RX-5 lahko zagotovila tedaj solidno pospeševanje (0-100 km/h) v območju od 10 do 12 sekund in solidno končno hitrost v območju od 180 do 190 km/h, obstaja pa tudi konvencionalno gnano sorodstvo tega modela, ki je okrašeno z modelno oznako cosmo AP (Anti Pollution). V tem primeru se pod motornim pokrovom takšne GT mazde lahko skriva 1,8-litrski bencinski štirivaljnik s 74 kW (100 KM) pogonske moči ali pa 2,0-litrski bencinski štirivaljnik s 81 kW (110 KM) pogonske moči. Čeprav sta obe konvencionalno gnani različici nekoliko lažji (neto masa: 1.125 kg) sta istočasno tudi nekoliko počasnejši od rotacijsko gnanega sorodstva, ker znaša njuna končna hitrost samo 170 km/h. Poleg tega sta bila tudi občutno bolj žejna (povprečna poraba: 12 litrov na 100 prevoženih km) od rotacijskega sorodstva, ki se je v podobnih okoliščinah zadovoljilo samo z 9. litri bencinskega pogonskega goriva. Kot zanimivost velja omeniti podatek, da so ta avtomobil na nekaterih tržiščih tržili pod modelno oznako 121, ki jo je kasneje prejela precej manj prestižna in dejansko kompaktna mazda 121. Kariera mazde RX-5 se je dokončno zaključila leta 1981, ko jo je nadomestil 'japonski porsche 924' v obliki modela RX-7.
