Formula 1

65-obletnica prve izpeljane dirke

Alfette 158 pred dirko

Četrtek, 14. maj 2015, 11:14

Avtor: Marko Miklavc Foto: Alfa Romeo

Včeraj je minilo točno 65 let od izvedbe uvodne dirke prvenstva formule 1, ki se je odvijala 13. maja 1950 na britanskem dirkališču Silverstone. To dirko zaznamuje prevlada dirkalnikov znamke Alfa Romeo, poleg tega je to prva 'Grand Prix' dirka, ki so si jo v živo ogledali tudi tedanji predstavniki britanske kraljeve družine.

Čeprav so uradna pravila igre za formulo 1 nastala že leta 1946, so organizatorji izvedbo prve dirke načrtovali šele za leto 1948, vendar je do nje prišlo šele leta 1950, ko je FIA (Fédération Internationale de l'Automobile) sprožila nastanek svetovnega prvenstva formule 1, ki so ga izvedli na šestih dirkalnih stezah v Evropi, istočasno so dirkači enkrat letno tekmovali preko 'velike luže' na legendarni ameriški dirki Indianapolis 500. Že prva uvodna dirka formule 1, ki se je odvijala na območju nekdanjega britanskega vojaškega letališča v bližini vasice Silverstone, je pritegnila več kot 100.000 gledalcev. Med njimi se je nahajala tudi britanska kraljeva družina, zato je bil ravno tedanji britanski kralj George VI na koncu 70 krogov dolge dirke tisti, ki je tekmovalce pozdravil s črno-belo karirasto zastavico. Kasneje je celo obiskal vse dirkače in jim osebno čestital za dosežene uvrstitve na dirki.

Na tej dirki so večinoma sodelovali modificirani predvojni dirkalniki, temu primerno so bila tudi zasnovana pravila igre, ki so proizvajalcem ponujala dve možnosti glede izbire primernega pogonskega sklopa, ostalih omejitev ni bilo. Tako so imela nekatera vozila vgrajene atmosferske bencinske motorje z največ 4,5-litra delovne prostornine, medtem ko so pri prestižni znamki iz Milana prisegali na prisilno polnjenje (mehanski kompresor) 1,5-litrske bencinske motorje. Tako so Italijani v Silverstone pripeljali 4 primerke (vozniki: Giuseppe 'Nino' Farina, Luigi Fagioli, Juan Manuel Fangio in Reg Parnell) tekmovalnega modela alfetta 158, ki so jih premikali vgrajeni 1,5-litrski prisilno polnjeni bencinski vrstni 8-valjniki, ki so ob pomoči mehanskih kompresorjev lahko razvili zavidljiv paket moči.

Poznavalci omenjajo od 143 kW (195 KM) iz leta 1938, ko so Italijani zasnovali model alfetta 158, pa vse do razpoložljivih 350 'konj' (257 kW) na uvodni dirki formule 1, ki so to alfo lahko pognali do največ 290 km/h. Na prvem štartnem mestu ('pole position') je stal Giuseppe "Nino" Farina, nečak slavnega italijanskega karoserista in oblikovalca (Battista 'Pinin' Farina), takoj za njim so bile uvrščene preostale tri alfe. Italijanski kvartet je povedel že na samem začetku dirke in ves čas povečeval prednost. O tem priča tudi podatek, ki pravi da je bil prvi zasledovalec (Talbot-Lago, voznik Yves Giraud Cabantous) Alfinih 'štirih mušketirjev' od njih na koncu dirke oddaljen za dva kroga, medtem ko je najbližji maserati omagal na dvainšestdesetem krogu, ker je slavnemu azijskemu aristokratu (tajski princ Bira Siamski), ki ga je upravljal, zmanjkalo pogonskega goriva.

V istem krogu je zaradi počene oljne cevi pri pogonskem sklopu odstopil tudi Juan Manuel Fangio. Zato je Giuseppe "Nino" Farina lahko ponovno prevzel vodstvo in ga obdržal do konca dirke. Z 2,6 sekundami zaostanka je dirko končal drugi Alfin dirkač (Luigi Fagioli), tretjeuvrščeni Britanec Reg Parnell je imel že 52 sekund zaostanka, ker je imel rahlo bližnje srečanje z neko ogrado. Na dirki so sodelovali tudi dirkalniki znamk BRM in ERA, vendar zaradi težav z zanesljivostjo delovanja vgrajenih motorjev niso mogli doseči dobrih rezultatov. Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da znamko iz Milana izlet v tedanje vode formule 1 ni stal prav veliko, ker so uporabljali tehnologije, razvite že pred drugo svetovno vojno. Kljub tem so bile alfette 158 dominantne do konca sezone, ko so okronali prvega prvaka (Giuseppe "Nino" Farina) formule 1.

Ta uspeh so Italijani ponovili tudi leta 1951, ko je za volanom modela alfetta 159 blestel Argentinec Juan Manuel Fangio, ki je na koncu tudi osvojil naslov svetovnega prvaka formule 1. Model 159 predstavlja evolucijsko različico modela 158, ker so takšno alfo opremili z dvostopenjskim mehanskim kompresorjem. Zato je vgrajeni 1,5-litrski bencinski vrstni 8-valjnik lahko mobiliziral zavidljivih 450 KM (331 kW, za dirke so moč omejili na 312 kW (425 KM)) in pognal alfetto 159 do največje hitrosti 320 km/h. Za zaton te alfe je poskrbel Enzo Ferrari, ker je hitro ugotovil, da 'downsizing' pogonskih sklopov ob povezavi s prisilnim polnjenjem prinaša napredek, vendar za visoko ceno, ker naj bi takšna alfa ob stalnem priganjanju ob premagovanju stotih kilometrov popila od 125 do 175 litrov bencina. Zato je proti koncu sezone v letu 1951 hitro upokojil model 125S ter raje uporabil model 375S, ki je premogel vgrajeni 4,5-litrski atmosferski bencinski V12 motor, ki je ob enakih pogojih delovanja popil samo povprečnih 35 litrov na vsakih 100 prevoženih kilometrov …