Pri nemški organizaciji KÜS so v teh dneh objavili izsledke skupne (izvedli so jo ob sodelovanju z inštitutom BBE Automotive GmbH) hišne raziskave glede tega, kako so čedalje višje cene fosilnih pogonskih goriv v zadnjem času (april/maj 2022) vplivale na vedenjski vzorec nemških potrošnikov glede avtomobilov.
Pred kratkim je nemška vlada regulirala cene pogonskih goriv, vendar je bilo veselje nemških voznic in voznikov avtomobilov ob tem zelo kratkotrajno, ker je vladni poseg pogorel že v enem samem dnevu. V manj kot enem tednu po uvedbi prisilno določenih prodajnih cen goriva, so se prodajne cene fosilnih goriv vrnile na prvotno stanje, na veliko veselje nemških sosedov (države Beneluksa in Nizozemska), ki v teh dneh že množično oblegajo obmejne nemške bencinske servise, ker pri njih lahko trenutno za gorivo zapravite še kakšnega pol evra več (1. liter bencina: 2,5 evra (približno)) …
Na začetku velja omeniti, da si potencialni kupci in lastniki avtomobilov v teh nemirnih časih želijo več 'varnosti', ker glede nakupa ali pa uporabe njihovih in potencialno novih avtomobilov želijo imeti čim več informacij, ki jih želijo čim hitreje dobiti … Vendar ti ljudje glede sklepanja kupčij ostajajo tradicionalisti (obvezen obisk servisne delavnice ali prodajnega salona z osebnim kontaktom (s prodajalcem, odnosno serviserjem …)). Podobno velja tudi za oblike komunikacije ob nakupu ali servisiranju vozila, nemški kupci zadeve najraje urejajo preko klasične pošte, čeprav si dve tretjini vprašanih želi večje odzivnosti obeh strani glede uporabe elektronske pošte.
Kako so potencialni kupci in lastniki zadovoljni glede odzivnosti in prijaznosti nemških trgovcev, odnosno serviserjev vozil? 22 odstotkov izmed vseh vprašanih je zelo zadovoljnih, zadovoljna je večina (51 odstotkov), 22. odstotkov izmed vseh vprašanih se glede tega sploh ne obremenjuje, obstaja pa tudi 4-odstotni delež izmed vseh vprašanih, ki sodijo v kategorijo 'nergači' (so pod hudim 'psihičnim pritiskom', baje celo trpijo …), ker so izredno nezadovoljni zaradi tega. Stranke in kupci od lastnikov prodajnih salonov in servisnih delavnic pričakujejo zelo hiter odziv na njihova poizvedovanja. Raziskava je razkrila tudi slaboten vpliv socialnih medijev in platform na potrošnike, ker večine (91 %) nemških potrošnikov, ki so sodelovali v tej raziskavi, socialni mediji ne zanimajo, posledično oglaševanje in promocija na socialnih doseže samo 9 odstotkov izmed vseh, ki so odgovarjali na vprašanja v tej telefonsko izvedeni raziskavi.
Na splošno gledano je raziskava v obliki telefonske CATI (300 vprašanih) in CAWI 'online' (400 sodelujočih) ankete med 700 vprašanimi pokazala trenutno znan trend (zanimanje ljudi za nakup novih avtomobilov upada, ugaša pa tudi zvestoba avtomobilskim znamkam, ker kupci postajajo 'prebežniki' …). V enaki raziskavi, ki so jo Nemci izvedli leta 2021 (2019), je bilo 29 (35) odstotkov vseh, ki so sodelovali v raziskavi, pripravljenih na nakup novega avtomobila, aktualno je število takšnih, ki trenutno razmišljajo o takšnem koraku nekoliko nižje (25 %). Medtem ko je pripadnost kupcev in lastnikov, odnosno zvestoba eni avtomobilski znamki med lastniki in kupci čedalje manj pomembna (45 % leta 2021, letos samo še 43 %). Na koncu so se Nemci lotili tudi 'vročega krompirja' v obliki čedalje višjih življenjskih stroškov in splošne draginje.
45 odstotkov izmed vseh vprašanih je povedalo, da so ob takšnem razpletu dogodkov pričeli igrati novo 'družbeno igro' z naslovom 'Iskanje izgubljenega zaklada' (iskanje bencinskega servisa z najnižjimi cenami pogonskih goriv …), ki pa jo lahko igrajo samo lokalpatrioti, ker je njen efektivni dosežek dober samo v primerih obiska bližnjih bencinskih servisov … 23 odstotkov izmed vseh vprašanih je priznalo, da se sedaj manj vozijo z avtomobili v njihovi lasti. In še slaba novica za prodajalce električnih avtomobilov, ker samo 10 odstotkov izmed vseh vprašanih resno razmišlja o nakupu takšnega hibridno/električnega avtomobila. K sreči za prodajalce je med potencialnimi kupci tako gnanih avtomobilov še 22 odstotkov 'simpatizerjev' bruseljske politične prisile (v kapitalizmu smo odkrili plansko gospodarstvo …), ostali pa očitno niso sledilci marketinških in političnih pravljic, kako bomo rešili naš planet s tem, da vse kar imamo stavimo samo na elektriko. To politično enoumje se nam bo lahko še maščevalo, in to v obliki masovne izgube delovnih mest pri vseh, ki kakorkoli sodelujejo pri proizvodnji in prodaji fosilno gnanih avtomobilov. Ti ljudje bodo prve žrtve prisilno uvedene motorne filozofije pri cestnih transportnih sredstvih, ki je nekoč (pred približno stotimi leti) že imela priložnost, da se dokaže, vendar ji iz različnih realnih ali pa možnih razlogov ni uspel tehnološki preboj v očeh prebivalstva tega planeta …
Štirje odstotki izmed vseh vprašanih, ki so sodelovali v tej raziskavi, pa resno razmišlja o tem, da se znebijo njihovih lastnih avtomobilov. Še deset odstotkov je takšnih, ki na to pomislijo tudi sami, vendar samo občasno …
