Iz Nemčije prihaja novica o nenavadnem poskusnem trčenju, ki na prvi pogled deluje kot igračkanje velikih nemških fantov, čeprav gre v resnici za zelo resno zadevo, ker je Nemce ob tem zanimalo, če lahko računalniška simulacija takšnega trčenja nadomesti poskusno trčenje v realnosti.
Strokovnjaki nemške IT revije c’t in strokovnjaki kluba ADAC so podoben test (poskusno čelno trčenje z LEGO modelom pri 60 km/h) izvedli že pred nekaj leti, sedaj so Nemci združili moči še s strokovnjaki podjetja DYNAmore, ki je znano predvsem po razvoju računalniških simulacij za avtomobilsko industrijo. Programerji tega podjetja se pri svojem delu zanašajo predvsem na CAE (Computer Aided Engineering) procese, ki jih nato spremljajo v '3D-Cave' okolju ob preizkušanju različnih avtomobilskih komponent, ker lahko na ta način predvidijo njihovo kasnejše obnašanje ob morebitnih nesrečah v realnem okolju. Vse skupaj poteka v okolju centra HLRS (Höchstleistungsrechenzentrums Stuttgart), medtem ko so realno poskusno trčenje LEGO porscheja in LEGO bugattija v merilu 1:8 izvedli strokovnjaki kluba ADAC.
Tokrat so se Nemci odločili za scenarij bočnega naleta drugega vozila, ki se premika s hitrostjo 60 km/h. S pomanjšanim bugattijem chiron, ki mu je tokrat pripadala vloga nič hudega slutečega statista, niso imeli težav ob namestitvi na testno stezo, bolj jih je skrbela usoda oranžnega porscheja 911 GT3 RS, ker niso bili prepričani v to, da bodo kolesa malega kupeja sploh zdržala obremenitve pri premikanju s 60 km/h. Po izvedeni računalniški simulaciji so Nemci predvidevali, da bosta oba LEGO modela prestala test v skoraj kompletnem stanju (bugatti bi jo ob tem odnesel z delno preklano karoserijo v predelu karoserijskega B stebrička, medtem ko bi porsche izgubil samo prednji del avtomobila, ker bi potniška kabina ostala cela …), vendar je bila realnost za oba pomanjšana modela veliko bolj huda, ker sta se dobesedno razletela.
Sklepna nemška ugotovitev je, da so računalniške simulacije te vrste potrebne, ker znižujejo stroške razvoja novih avtomobilov, istočasno so tudi dokaj točne glede napovedi posledic ob trkih, vendar se na koncu ne morejo kosati z izsledki, ki so pridobljeni s poskusnimi trčenji v realnosti, ki pa jih ne smete jemati preveč resno, ker so izvedeni po predvidljivem, vnaprej napisanem scenariju. Posledično se pri proizvajalcih vozil lahko obnašajo kot študenti, ki so jim pred diplomo pod nos pomolili vsa izpitna vprašanja. Če bi pri Euro NCAP izvajali poskusna trčenja po različnih scenarijih, ki jih pred tem ne bi razkrili proizvajalcem, se marsikateri današnji avtomobil ne bi mogel pohvaliti z dobljenimi petimi zvezdicami …
Moje navedbe potrjuje že znana informacija glede goljufanja nekaterih proizvajalcev vozil na testih Euro NCAP v preteklosti, ker proizvajalci pač poznajo izpitni scenarij (čelno trčenje z delnim prekritjem) in serijsko vozilo pred tem prilagodijo 'razpisni dokumentaciji', se pravi, da poskrbijo za ojačitev najbolj kritičnih delov samo na voznikovi strani, medtem ko jim je za prednjega sopotnika popolnoma vseeno.
