Leta 2016 so obiskovalci na tedanjem ženevskem avtomobilskem salonu lahko prvič spoznali novodobno, striktno električno gnano prototipno 'isetto' švicarskega podjetja MMS. Pred kratkim so Švicarji predstavili že tretji vozni prototip v obliki nekoliko spremenjenega microlina, ki ga bodo septembra lahko spoznali tudi obiskovalci letošnjega sejma IAA v Münchnu.
Švicar Wim Ouboter, sicer lastnik podjetja MMS (Micro Mobility Systems), je znan predvsem kot izumitelj prevoznih sredstev kot sta 'Micro Scooter' in 'Kickboard' (Ouboter vsak delovni dan proda približno 80.000 primerkov tega priljubljenega transportnega sredstva …), ki ju že ponuja kupcem iz osemdesetih držav. Vendar se njegova vizija razvoja in rasti s tem ni ustavila, ker je imel v mislih še nekaj večjega v obliki moderne interpretacije ikone znamke Iso Rivolta, ki je leta 1954 predstavila legendarno isetto, ki jo nekateri povezujejo predvsem z znamko BMW, kjer so nastajali licenčni primerki tega, danes rahlo nenavadnega prevoznega sredstva. Ob tem je najbolj zanimivo to, da je bila njegova ideja o novi isetti na začetku mišljena predvsem kot potegavščina za medije, ker Ouboter sploh ni pričakoval tako pozitivnega odziva potencialnih kupcev (v prvem tednu po predstavitvi v Ženevi so prejeli 500 prednaročil, do sedaj so prejeli že več kot 20.000 prednaročil, predvsem iz Nemčije …).
Ob iskanju pomoči pri realizaciji ponovnega rojstva legendarne isette se je Ouboter obrnil na švicarsko univerzo ZHAW (Zürcher Hochschule für Angewandte Wissenschaften), kjer so poskrbeli za razvoj in nastanek prvega prototipa, ki ga bodo v serijski različici izdelovali Italijani (podjetje Cecomp), medtem ko je za dokončno obliko vseh treh prototipov in dokončne serijske verzije, ki jo uteleša sedaj predstavljeni tretji prototip, poskrbelo švicarsko podjetje Designwerk. Zakaj se je podjetni Švicar odločil za reinkarnacijo avtomobila kot je legendarna isetta? Predvsem zaradi tega ker tudi on zagovarja mnenje številnih razumnikov, ki trdijo, da so današnji avtomobili enostavno preveliki, posledično pretežki in preveč zakomplicirani. Za samodejno premikanje serijske različice tega prikupnega 2-sedežnega mestnega avtomobilčka (dolžina: 2430 mm, širina: 1500 mm, višina: 1450 mm, masa avtomobila z vgrajenim paketom baterij: 513 kg, prostornina prtljažnika: 220 litrov) s karoserijo iz umetnih vlaken iz kategorije L7e bo poskrbel zadaj vgrajeni 11 kilovatni (približno 15 KM) električni motor, ki mu lahko zagotovi največjo hitrost 90 km/h (0-50 km/h: 5 sekund). Po zaslugi serijsko vgrajenih litij-ionskih akumulatorjev s kapaciteto 8 kilovatnih ur (odnosno 14,4 kWh ob doplačilu) znaša akcijski doseg vozila z enim samim polnjenjem (čas polnjenja: približno 4 ure na domači vtičnici) akumulatorjev približno 125 kilometrov (200 km v primeru močnejših akumulatorjev …).
Po do sedaj znanih informacijah bo kupec za takšno vozilo odštel približno 12.500 evrov. Težava microlina in podobnih vozil iz kategorije L7e leži predvsem v tem, da jim je evropska politika obrnila hrbet, ker v večini evropskih držav ob nakupu tega resnično urbanega avtomobila ne boste deležni subvencij s strani države, ki so jih deležni kupci zavaljenih in z okoljevarstvom povsem skreganih električnih SUV vozil in pregrešno dragih električnih avtomobilov, ki si jih lahko privošči samo peščica kupcev. To politično nekorektno ravnanje, kjer davkoplačevalci financirajo drage električne igrače za bogate, bo imelo še daljnosežne posledice …
