Čeprav nas politiki, avtomobilski marketing in njegovi lakaji (neresni novinarji …) pridno silijo v nakupe novih električnih avtomobilov, ker bomo baje edino na ta način rešili naš planet, ljudstvo očitno ni tako neumno, ker se mnogi med nami že sprašujejo, če ni morda pred nami 'Elektro-Gate'.
'100 odstotno zeleno pridobljena električna energija'. S tem sloganom nam pri večini dobaviteljev električne energije in pri proizvajalcih striktno električno gnanih vozil polagajo na dušo idejo, da bomo potem, ko bomo izvedli miselni preobrat in skočili na politično motiviran 'vlak elektromobilnosti', resnično storili nekaj za naše okolje. Podobno kot večina udeležencev kakšne 'eko' konference, kjer lahko slišimo same lepe besede in obljube o okoljevarstveni usmeritvi njenih udeležencev in govorcev, medtem ko pogled na parkirišče, kjer so parkirana vozila teh 'ekopatriotov' po navadi razkrije drugačno sliko, ker se tam, kjer bi pričakovali, da so parkirani majhni in resnično kompaktni (avtomobil z največ 410 cm skupne dolžine) ter posledično tudi lahki avtomobili namesto njih nahajajo razni zavaljeni SUV modeli in oblikovni križanci (najboljši dokaz dekadentnosti in splošne družbene neodgovornosti sodobne družbe …), ki so seveda vsi 'eko', čeprav njihova individualno izražena neto masa kaže, da smo nekoč iz iste količine jekla in plastike znali narediti dva, namesto samo enega avtomobila …
V Bruslju, koder so pred kratkim dobili poročilo približno 170. evropskih izobražencev glede splošnega zavajanja ljudi v pogledu ustvarjenih skupnih emisij, ki nastanejo ob pridobivanju potrebnih materialov, proizvodnji, celotni življenjski dobi električnega avtomobila ter kasnejši razgradnji baterij in vozila, je to poročilo (za njem stojita prof. dr. Thomas Koch in profesor Thomas Böhlke (Karlsruher Institut für Technologie: KIT)) privzdignilo zelo veliko prahu, ker kaže na to da so izračuni uradnikov EU glede znižanja ustvarjenih CO2 emisij do leta 2030 ob uveljavitvi prisilne splošne elektromobilnosti povsem napačni. Nemca, ki stojita na čelu prej omenjene skupine evropskih izobražencev, pravita, da bomo takrat (leta 2030) zaradi preobremenitve (več električnih vozil bo povzročilo večje potrebe po električni energiji) vseh vrst elektrarn in električnega omrežja v resnici ustvarili 100 odstotkov več CO2 emisij kot jih zaradi napačnih izračunov predvidevajo uradniki EU. Vse skupaj so zakuhali evropski politiki, ki jim je sicer v resnici že zdavnaj jasno, da trenutna ponudba pridobljene električne energije iz obnovljivih virov tudi pod razno ne more zadovoljiti povpraševanja po električni energiji, vendar so poskrbeli za sprejem uradno blagoslovljenih predpisov o izračunih skupnih CO2 emisij, kjer električna energija, ki je pridobljena iz termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah ni vračunana v skupno bilanco …
Kaj to pomeni v praksi, recimo v primeru izredno 'zelenega' volkswagna ID3? Novi, s strani omenjenih evropskih izobražencev pravi izračun trdi, da boste s takšnim modelom v približno 15. letih in prevoženih 220.000 kilometrih namesto deklariranih 14 ton CO2 emisij v resnici ustvarili približno 30 ton CO2 emisij. Ob tem je seveda potrebno povedati, da v to kalkulacijo niso vštete emisije CO2, ki bi nastale ob potrebni nadgradnji mreže polnilnih postaj in električnega omrežja, manjkajo pa tudi kalkulacije o ustvarjeni količini CO2 emisij ob proizvodnji takšnega vozila. Ja, očitno mit o neverjetno zelenih električnih avtomobilih dobiva prve razpoke, ki so že vidne, vsaj na nemškem tržišču, od koder poročajo o velikem preobratu v razmišljanju kupcev. Nekoč, v dobrih starih časih je bil vsak kupec novega avtomobila res kralj, ker se je vsak dober trgovec na želje kupca odzval podobno kot služabnik do pravega kralja. Danes smo v prodajnih salonih deležni povsem druge obravnave, ker smo kupci v bistvu samo še 'pacienti', ki nam bo 'doktor' (avtomobilski marketing) povedal kaj nam je všeč in kakšen avtomobil potrebujemo. Nihče več ne vpraša kupca, ali v njegovem novem avtomobilu res nujno potrebuje določeno opremo, si jo sploh želi? Opremo enostavno vgradijo, s tem pa kupca prikrajšajo za možnost izbire in mu ob tem (ob sodelovanju raznih 'GT line' in podobnih magičnih paketov opreme, ki s pravilnim pojmovanjem pojma GT nimajo nobene zveze …) posledično iz žepa lahko potegnejo precej več denarja. Je to za vas, dragi bralci, še odnos med dobrim služabnikom in pravim kraljem?
Proizvajalci avtomobilov se seveda ob tem obnašajo kot da ne slišijo ljudstva in ne poznajo njegovih želja (podobno velja tudi za politiko …), ker jim je v interesu pohlepa bolj pomembno, da prodajo čim več novih električnih avtomobilov. Če bodo ob tem podvigu, za katerega še ni rečeno, da se bo za njih tudi dobro končal, kupcem 'uvalili' dovolj novih 'električarjev' in hibridov, se bodo na ta način lahko izognili plačilu visokih kazni za proizvodnjo modnih in odlično rejenih 'eko SUV krav' ('pošten lopov' …) modelov po dobičkonosni filozofiji z imenom kako kupcu prodati (in zaračunati …) dva avtomobila v enem (ne po namembnosti) in ob tem ob izdelavi porabiti še enkrat več surovin kot ob proizvodnji normalnega osebnega avtomobila (izredno 'ekološko' razmišljanje in neverjetno 'varčno' ravnanje proizvajalcev z razpoložljivimi surovinami, ni kaj …). Zato iz njihove ponudbe pospešeno izginjajo nekateri tipi in modeli avtomobilov, ki so bili pred tem magneti za kupce, enako pa velja tudi za izbiro možnih pogonskih sklopov. Tej histeriji, ki že vlada pri nekaterih proizvajalcih avtomobilov, ki so že napovedali ukinitve razvoja in prodaje fosilno gnanih avtomobilov, pa nasprotuje prej omenjena skupina evropskih izobražencev, ki zagovarjajo mnenje, da bi imeli fosilno gnani avtomobili, ki bi jih poganjala mešanica alternativnega goriva kot je že obstoječi R33 (67 % klasičnega fosilnega goriva, 33 odstotkov biogoriva) že danes boljšo (nižjo) skupno bilanco glede ustvarjenih CO2 emisij kot pa današnji električnimi avtomobili 'z izpušnimi cevmi', ki se večinoma še vedno nahajajo predvsem v termoelektrarnah.
Boljša osveščenost kupcev glede dejanskega izvora pridobljene električne energije v navezavi z grozečimi novimi nemškimi CO2 davki in bogato odmerjenimi državnimi subvencijami (do približno 10.000 evrov), je v Nemčiji v zadnje pol leta privedla do tega, da je prodaja novih električnih avtomobilov v zadnjih šestih mesecih že padla, narašča pa povpraševanje (+ 19 odstotkov po ugotovitvah portala FOCUS Online) po rabljenih dizelsko gnanih avtomobilih, ker se ljudje ne želijo odpovedati tej varčni in praktični filozofiji pogona, ki jo proizvajalci vozil že pridno zanemarjajo in krčijo vsak dan. Posledično bo vaš rabljen dizelsko gnan avtomobil na nemškem tržišču trenutno vreden približno 13 odstotkov več kot v juniju leta 2020 (ugotovitev portala AutoScout24). Prihaja pa še do ene velike spremembe okusa med kupci, ker se morda približujemo koncu SUV 'epidemije'. Te ugotovitve je s številkami podprl tudi nemški Zvezni urad za motorna vozila (KBA), ki pravi, da se marsikatero rabljeno fosilno gnano vozilo sedaj v Nemčiji proda skoraj petkrat hitreje (predstavnik evropskega višjega srednjega razreda) kot pred mesecem dni, kupci pa iščejo predvsem dobro ohranjene normalne (nič visoko nasajenega …) avtomobile, veliko povpraševanja pa je tudi po predstavnikih avtomobilov iz srednjega razreda (+ 14,7 odstotka ob primerjavi z vozili iz ostalih segmentov), medtem ko rabljeni predstavniki 'golfovega razreda' (spodnji srednji razred) niso preveč iskani, bolje se prodajajo tudi rabljeni predstavniki B in A segmenta. Pravo renesanso (dvig povpraševanja za 186 odstotkov) pa doživlja tržišče pravih športnih avtomobilov (klasični 2-vratni kupeji, 3-vratni kombikupeji in 2-vratni kabrioleti in roadsterji).
Tega, da si proizvajalci vozil s takšno prodajno politiko in pristopom do kupcev, sami kopljejo jamo, v katero bodo padli, se zaveda že veliko ljudi, sploh takšnih, ki ob vstopu v prodajni salon vedo kaj želijo in ne dovolijo, da jim bo trgovec prodal nekaj, česar v bistvu sploh ne potrebujejo, niti ne želijo. Zato poznam že veliko ljudi mojih let, ki so mi povedal, da jih nakup novega avtomobila enostavno ne zanima, ker so proizvajalci pozabili, da o izginotju fosilnih vozil z naših cest ne bodo odločali politiki in proizvajalci, temveč kupci. In to tisti kupci, zaradi katerih avtomobilski proizvajalec sploh lahko obstaja. Pozabili so pa tudi na to, da bo kupec v tej igri vedno kralj …
