Aktualne ugotovitve nemških spletnih portalov kot so Cavago, Mobile.de in Autoscout24 kažejo na to, da so se na nemškem tržišču že pričela pojavljati prva znamenja tako imenovanega 'Havana efekta', ki predstavlja posledico aktualnih gospodarskih, socialnih in političnih težav v Evropi. Na nemškem tržišču so v letošnjem maju dosegli nov padec prodaje novih avtomobilov, čeprav so ob tem zabeležili rast prodaje (+ 5 %) novih avtomobilov z alternativnimi pogoni, ki pa ni več tako eksponentna, ker so Nemcem v letošnjem maju dostavili 2 odstotka manj takšnih novih vozil (ob primerjavi z lanskim majem).
Za to je zaslužnih več vzrokov:
- nezmožnost proizvajalcev novih avtomobilov, da kupcem zagotovijo zadosti novih vozil,
- pomanjkanje polprevodnikov in prekinitve, odnosno motnje v oskrbi s sestavnimi deli za izdelavo novih vozil,
- ukinjanje manjših in posledično cenejših modelov novih avtomobilov,
- pospešeni izgon bencinsko in dizelsko gnanih vozil iz ponudbe proizvajalcev novih avtomobilov,
- nedavno sprejetje političnih odločitev v Evropi, ki 'demonizirajo' fosilno gnana vozila,
- rusko-ukrajinski konflikt.
Težava aktualne uradne nemške statistike glede števila na novo registriranih avtomobilov, ki jo posreduje nemški zvezni urad KBA, leži v tem, da so v statistiko glede prodaje novih avtomobilov z alternativnimi pogoni všteti tudi hibridni avtomobili ter vozila s pogonom na vodik in plin (CNG/LPG), zato ta statistika ni povsem kredibilna, ker zavaja in ustvarja umetno ustvarjeno 'izredno priljubljenost' takšnih vozil pri kupcih. S takšnimi novicami nas v teh časih pridno bombardirajo v nekaterih neresnih medijih, seveda ob navezi s proizvajalci, ki želijo na ta način spodbuditi prehod kupcev na električne avtomobile. V resnici so Nemcem v letošnjem maju dostavili samo 29.000 (približno) striktno električno gnanih novih električnih avtomobilov, kar je malo ob primerjavi s številom fosilno gnanih novih avtomobilov (približno 178.000 novih vozil), ki so jih Nemci prvič registrirali v letošnjem maju. Trenutno se približno 80 odstotkov izmed vseh nemških kupcev novih vozil še vedno odloči za nakup novega, konvencionalno gnanega avtomobila.
Opažajo pa tudi to, da se Nemci in Nemke čedalje manj vozijo z njihovimi avtomobili, ker v roku enega leta v povprečju prevozijo samo še 31.341 kilometrov (leta 2021 so v povprečju prevozili 34.894 kilometrov …). Tudi za to je zaslužnih več vzrokov (pandemija koronavirusa COVID-19, povečano število ljudi, ki delajo od doma in čedalje višje prodajne cene pogonskih goriv …), posledično imajo njihova vozila manj prevoženih kilometrov, to pa se odraža predvsem pri prodajnih cenah rabljenih avtomobilov, ki pridno rastejo, ker se rabljeni avtomobili dražijo hitreje kot novi. Po ugotovitvah treh spletnih portalov, ki sem jih omenil na začetku, so se do pet let stari avtomobili v roku enega leta (2021-2022) večinoma podražili za približno 18,5 odstotka, še dražji pa postajajo avtomobili v starosti do 10 let, ker so v enakem obdobju podražili za približno 21 odstotkov. Opažajo pa tudi to, da se večina kupcev rabljenih avtomobilov ob nakupu drži magične meje (100.000 prevoženih kilometrov), ker takšna vozila za njih niso mamljiva. Povečala pa se je tudi starost nemškega voznega parka, ker ima povprečen osebni avtomobil na njihovih cestah za seboj že skoraj 10 let življenja.
Skratka, dogajanje na nemškem tržišču sledi napovedim, ki so jih že pred časom podali nekateri poznavalci nemškega tržišča. Eden takšnih je tudi legendarni Fritz Indra, ki je že leta 2020 povedal, da so aktualni potencialni kupci novih avtomobilov že popolnoma zmedeni in nesigurni, ker ne vedo kakšna bo bodočnost in kako dolgo se bodo sploh še lahko vozili z običajnimi avtomobili, zato so nakupe novih avtomobilov začasno postavili na hladno in se odločili, da se raje še naprej vozijo z njihovimi obstoječimi, fosilno gnanimi avtomobili, ki za razliko od modnih in politično vsiljenih električnih avtomobilov (prognozirana življenjska doba do potrebne menjave akumulatorjev: 8 let …) lahko zdržijo zelo dolgo (10, 20, 30 ali pa 40, lahko tudi 50 let …) na cesti. Če ob tem veste tudi to, da imajo Španci na mizi že predlog, ki predvideva, da po letu 2050 iz njihovega javnega prometa izženejo tudi vse do takrat registrirane fosilno gnane avtomobile, potem lahko sklepamo, da bo evropska splošna mobilnost za vse postala preteklost, ker se bodo z električnimi avtomobili v bodočnosti lahko vozili samo zadosti premožni Evropejci …
