Opis in fotogalerija

ONA - V zasebnem življenju vozim dva razreda večji avtomobil, zato so bila moja pričakovanja nizka, a me je že prvi stik z modrim malčkom postavil na pravo mesto. V primerjavi s predhodnikom je tako navzven kot v notranjosti naredil izjemen preskok. Vsi materiali so zelo dobri, nekateri celo premium, tako kot izdelava. Priznam, da je velik del k dobremu prvemu vtisu prispevala oprema GT line, ki je po mojem mnenju svetlobna leta pred paketom allure, ki ga je imel prvi testni 208 nove generacije na našem uredništvu. Pri prostornosti sem pričakovala avtomobil, ki je zares uporaben le za dva človeka, kjer je zadnja klop le podaljšek miniaturnega prtljažnika, a me je tudi tu malenkost presenetil. Zadnja klop je bila popolnoma dovolj velika za dve prijateljici na kratkem izletu, a bi bil cel vikend za ta prtljažnik prevelik zalogaj. Nasploh je občutek v kabini malenkost utesnjujoč, kar me skupaj z manjšim volanom sploh ne moti, fant s 190 centimetri višine pa si ga zaradi ergonomije verjetno ne bi »na skrivaj« izposodil. 

Zaradi slabše preglednosti nazaj je kamera obvezna oprema, ki je ne bi zamenjala za noben drugi dodatek.

Moj osebni vrhunec tega avtomobila je vsa elektronika, ki je sprva morda malce zastrašujoča, po nekaj dneh uporabe pa samoumevna spremljevalka. 3D-instrumentna plošča je nekaj, za kar nisem vedela, da potrebujem, a ko se je navadiš, ne moreš več brez nje. Sicer so meniji multimedije včasih neprijazno zapleteni, kar me niti ne moti, saj v resnici niso tako pogosto v uporabi. Opazila pa sem, da sem po dolgem času za dotok hladnejšega zraka raje odpirala okna, ker je reguliranje nastavitev prezračevanja prek zaslona na dotik prevelik in potencialno nevaren preizkus večopravilnih sposobnosti voznik. Morda zaradi tega nisem tipična ženska, a zame so dobre vozne lastnosti pomembne. Takšen 208 je še vedno po francosko mehak in udoben, a je vseeno lepo vodljiv. Ta bencinski motor je po mojem mnenju dovolj zmogljiv, samodejni menjalnik z »vesoljsko« ročico je fantastičen, zmerna poraba bencina pa izbriše potrebo po dizelskem motorju. Pod takšno izbiro se z veseljem podpišem!

ON - Na prvi testni peugeot 208 nove generacije sem gledal kot na odličen drugi avtomobil, tokrat pa sem prvič pomislil, da bi lahko imel vodilno vlogo. Vsega je kriva oprema GT line s črnimi obrobami karoserije, dodatno zatemnitvijo stekel, črnimi pokrovi ogledal in 17-palčnimi kolesi, ki ga naredijo možato športnega. Pika na i so žarometi LED (v obliki krempljev) s samodejnim prilagajanjem višine. A ne gre le za lepotne dodatke, saj je prav tako bogata tudi funkcionalna oprema v notranjosti. Športni pridih dajo sedeži z dobrim oprijemom, odebeljen usnjen volan in aluminijaste stopalke. Kot Katja tudi jaz hvalim bogat nabor pripomočkov, ki so del paketa GT line, predvsem samodejno zaviranje v sili, ki se zanaša na kamero in radar, tudi vzvratna kamera pride prav. A vseeno je bilo treba doplačati za sistem za nadzor mrtvega kota in 25,4-centimetrski osrednji zaslon. Impresivna televizija sredi armature bi si zaslužila boljšo logiko delovanja, še posebej pri uravnavanju prezračevanja. Pri tem ima Katja prav, nisva pa se strinjala pri velikosti in obliki volanskega obroča, ki se ga enostavno ne morem privaditi. 

Jaz bi denar za črno streho in kovinsko barvo raje namenil bencinskemu motorju s 130 »konji«.

Zanimivo, da se mi je zdel 1,2-litrski trivaljnik v kombinaciji z odličnim 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom boljši kot pred časom, ko smo ga preizkusili z ročnim. Tokrat je deloval manj podhranjen, morda zato, ker pri avtomatiki ne čutim takšne potrebe po priganjanju. Vseeno je ob odgovoru na izziv naključnega TDI-ja pokazal svojo šibkost. Če vprašate mene, si avto s črkami GT v imenu zasluži primerno zmogljiv motor, vsaj bencinarja s 130 »konji«, ki stane 1.250 evrov več kot ta. Ob tem pridemo do cene avtomobila, ki ob upoštevanih popustih in ugodnostih znaša 20.738 evrov. Ni malo, a gre za avtomobil, ki v nekaterih pogledih ponuja več kot marsikateri model iz višjega razreda.