Opis in fotogalerija

Formentor je Cuprin prvi samostojen in zato najbolj poseben model do sedaj, VZ5 pa je njegova izvedba z vrha ponudbe. In vrh so Španci v tem primeru postavili zelo visoko. Višje kot morda daje slutiti kratica VZ5, pri kateri črki V in Z pomenita veloz (hiter), številka pa, seveda, označuje število valjev po sprednjim pokrovom. Tam se vrti 2,5-litrski turbobencinski stroj iz Audijeve konjušnice, ki sicer poganja model RS3, a je v formentorju malce šibkejši. To še vedno pomeni spoštovanja vrednih 287 kilovatov (390 KM) moči in 480 Nm navora, ki se, tako kot pri audiju, prenašajo na vsa štiri kolesa prek sedemstopenjskega dvosklopčnega menjalnika. Rezultat je pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro v 4,2 sekunde in na 250 kilometrov na uro omejena končna hitrost. Toda še preden se lotimo ugotavljati, kako ta kombinacija deluje v praksi, se posvetimo zvoku, ki prihaja iz štirih “bakrenih” izpušnih cevi na zadku. Ta je poln, rezek, oster … Predvsem pa je pristen in zato, da navduši in zvabi nasmešek na obraz voznika, potnikov, ali tistih, ki le stojijo v njegovi bližini, ne potrebuje zvočnikov in ojačevalnikov ter predstavlja enega bistvenih elementov celotne izkušnje.

4,2 sekunde potrebuje za pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro.

Izkušnja s tem avtomobilom pa je lahko zelo pestra. Mogoče ga je namreč peljati povsem umirjeno, saj se v osnovnem udobnem načinu pretvarja, da je običajen družinski avto. Toda na to pozabi takoj, ko pritisnemo na gumb s Cuprinim znakom na volanskem obroču. Na voljo je kar šest voznih načinov (ob udobnem comfort še sport, cupra, drift, offroad in individual) in tako ko zapustimo udobnega, nas pahne iz cone udobja, saj postane bolj glasen in skoraj malce nestrpen, zlasti, če zaradi prometa ne moremo spustiti v dir njegove silne konjenice. V načinu drift štirikolesni pogon da prednost zadnjemu kolesnemu paru ter tako ob zadostni meri znanja in izkušenj omogoča ”pometanje ovinkov”, medtem ko individualni ponuja poljubno kombinacijo nastavitev posameznih sklopov. Toda ne glede na izbrani način, se formentor VZ5 ne pelje kot oblikovni križanec, temveč kot bolj kot kakšna hudo nabrita, uživaška kombilimuzina. V ovinkih se komaj kaj nagne in gre točno tja, kamor ga usmerimo z volanom. Ob tem je petvaljnik uživaško glasen, pri čemer bi si želeli, da bi se ga bolje slišalo v kabino, ki je zelo dobro zvočno zatesnjena. Glede na značaj in izjemne zmogljivosti avtomobila bi si želeli tudi nekoliko večji in bolj poudarjeni obvolanski prestavni ročici, medtem ko bi bilo vihanje nosu nad porabo goriva, ki je na testu znašala 11,4 litra, ob takšnih užitkih kar malce hinavsko.

Na koncu se ob splošni cenovni noriji, ki smo ji priča v zadnjih nekaj letih, slabih 65 tisočakov, kolikor je treba odšteti za serijsko opremljeni formentor VZ5, ne zdi pretiran znesek. Zlasti zato, ker to ni navaden postavljač, temveč ob športnem videzu s tehniko na ravni audija RS3 prinaša veliko vsebine. In to presneto veliko.