Opis in fotogalerija

Mazda pri svojih avtomobilih ubira nekoliko drugačen pristop od (večine) tekmecev in poudarja bistvo – torej avtomobil, ki je v prvi vrsti namenjen vožnji in ne brskanju po številnih menijih in funkcijah kot pri domačem televizorju velikega zaslona.

Pa začnimo z njim – seveda ga ima, nameščenega visoko na sredinski konzoli, s povezavama Apple in Android (polnjenje telefona je lahko brezžično) ter navigacijo vred. V premeru ima 26 centimetrov in resda nekaj preprostejšo grafiko, a zato toliko preglednejše menije. Upravljanje na dotik deluje le takrat, ko avto stoji, med vožnjo uporabljate velik vrtljiv gumb – skupaj s fizičnimi stikali klimatske naprave klasična, a še vedno daleč najboljša rešitev.

Tistim voznikom, ki resnično uživajo v vožnji, je Mazdina trojka pisana na kožo.

Nasploh je ergonomija vrhunska, saj si sedež in volan brez kakršnih koli kompromisov zlahka nastavite v idealen položaj, prostora na sprednjih sedežih je dovolj tudi za višjerasle. Zadaj ga je nekaj manj in tamkaj sedeči potniki začno kolena kaj kmalu tiščati v naslonjala sedežev pred seboj ter se z glavo dotikati stropa – pač davek zaradi klinasto urezane športne oblike, ki obenem krni tudi preglednost.

Zato pa so vozne lastnosti športno poudarjene, volan je zelo natančen, ročni menjalnik prav tako. Priganjanje skozi zavoje in vrtenje motorja proti višjim vrtljajem je pravi užitek, je pa res, da avto začne precej hitro z nosom siliti ven iz ovinka – še posebej na mokrem. Zaradi konkretne prostornine motorja ga pri umirjeni vožnji pravzaprav ni treba prav nič priganjati, je pa res, da je takrat manj poskočen od turbo tekmecev.

Tudi porabi kakšen deciliter več, sicer pa trojka s to srednjo motorno možnostjo ter zares temeljito opremo, ki med drugim zajema tudi celovit nabor varnostnih sistemov, matrične žaromete LED in avdiosistem Bose, stane dobrih 30 tisočakov.