Opis in fotogalerija

Toda prav to je tisto racionaliziranje, omejeno na sivino vsakdana in na tiste, ki njegovih meja še niso prestopili. Izstopajoče veliko, svetleče in hrumeče vozilo, impresivno v svoji pojavi, delovanju in ceni, to bi lahko bil kratek opis lepotca, ki je predmet obravnave. Zaradi truda, ki je vložen vanj, je vrhunski model avtomobilske znamke najnazornejši prikaz filozofije in tradicije, ki je privedla do njegove izdelave.

Če govorimo o čvrstosti, je jekleni lepotec iz Maseratijevih delavnic pravi pojem, kar se tega tiče. Izdelan iz jekla, kar mu daje izjemno moč in trdnost, toda tudi precej poveča težo. Tako prazen tehta skoraj dve toni. S širokimi pnevmatikami in orjaškim 'gobcem' za zajem zraka, masivnim zadkom s štirimi izpušnimi cevmi in fenomenalnim rjovenjem iz njih, je tudi kar se postavljanja tiče naravni talent. Za redke izbrance, potem ko se prebijejo skozi množico zijal, ki se nabere pri njihovem quattroporte, je po vstopu presenetljiva obilica prostora, tako spredaj kot zadaj, ki jo nudi ponos te tradicionalno zelo športne tovarne. Sicer precej trši sedeži kot so ponavadi nameščeni v vozila take velikosti, so postavljeni povsem dovolj naprej, da je tudi sedečim na zadnji klopi vožnja v užitek.

Uživanje pa je pogojeno z ljubljenjem dirkaških zvokov in precejšnjih sunkov, ki se pojavljajo ob delovanju robotiziranega sekvenčnega menjalnika 'cambiocorsa'. Ker pri njem ni hidravličnega pretvornika navora, temveč računalniško vodena sklopka, je pospeševanje prekinjeno s padci v prosti tek vozila in objem varnostnih pasov, nakar spet trdo poprime motor in ob divjem visokem rjovenju kar suva vozilo naprej. Prav zares so v prvih dveh prestavah pospeševanja že kar surova, zaradi prevelike izgube časa pri menjanju pa čas, ki ga vozilo potrebuje do 100 km/h ne odraža moči motorja. Nizkih vrtljajev ne pozna. Vse se dogaja tam gor, nad tri tisoč. In ko se dogaja, se dogaja zares. Dirkaško. Od 0 do 100 km/h najhitreje, v 5,2 sekunde. In hitrostno najhitreje - 275 kilometrov na uro. Skupaj s športnim vzmetenjem s sistemom prilagajanja vedno trdega blaženja 'skyhook' in prav tako trdimi sedeži je to verjetno edino vozilo, ki ponuja limuzinsko-dirkaške občutke za štiri. In neverjeten oprijem, ki ga ima vozilo zaradi zadaj postavljenega menjalnika, je tudi povsem vreden žrtvovanega prtljažnega prostora.

Kaj pa imate raje? Pri Italijanih še dolgo ne bo dvoma o tem. Kot tudi o tem, da se v maseratiju ni potrebno odreči razkošju številnih elektronskih pomagal, ki pa ob konkurenci bobneče in renčeče simfonije iz izpušnih cevi delujejo kar nekako odveč. Temperamentni Italijani svoje adute ali le prisotnost oznanjajo že na daleč.

Quattroporte je prostorna limuzina z dirkaškimi geni in zasnovo, toda z ostanki stare šole jeklene strojegradnje in pomanjkljivo uglajenostjo, tako pogona, kot tudi nerazumljivega uporabniškega vmesnika in obvolanske ergonomije. Za tiste, ki ne gledajo vsega z racionalnimi očali, je lahko tudi utelešenje popolnosti. Italijanski temperament ni le kliše. Ko se vozite s tem biserom, je to vaš način življenja.