Opis in fotogalerija

Takšne in drugačne reinkarnacije ali nostalgične interpretacije nekoč slavnih modelov so v avtomobilskem svetu kar pogoste. Igrajo namreč na čustva kupcev in v spomin kličejo »dobre stare« čase, pa čeprav za njimi stoji še kako racionalna industrijska logika. To pa ni nujno slabo. Šolski primer tega je Fordov električni SUV, ki nosi ime priljubljenega kupeja iz 70. in 80. let. Sicer gre za avtomobil s popolnoma drugačno zasnovo, ki je od slavnega predhodnika prevzel le nekaj simboličnih oblikovnih potez. To velja zlasti za sprednji del z nizko masko in za kombilimuzinsko silhueto, ki pa je združena s precej uporabnejšo petvratno zasnovo.

Pod zanimivo obliko se skriva zdaj že poznana električna tehnika. Capri je tesni sorodnik električnega explorerja in posledično tudi volkswagnov ID.4 in ID.5, saj je, tako kot našteti modeli, zasnovan na platformi MEB. Na to nas v kabini med drugim opozorijo stikala za pomik električnih stekel in nastavljanje zunanjih ogledal na voznikovih vratih, ki so nas vedno znova zmotila že pri Volkswagnovih modelih. Na voljo sta namreč le dve stikali za upravljanje štirih stekel, pri čemer se je za upravljanje zadnjih treba prej dotakniti površine z napisom rear. Te pa se zlahka dotaknemo pomotoma in nato namesto svojega stekla odpiramo zadnje. Podobno nerodna so tudi stikala na volanskem obroču. Pravzaprav gre za na dotik občutljive površine, ki se v volkswagnih na srečo že poslavljajo.

Čeprav je bolj dinamično oblikovan, je večji in prostornejši od brata explorerja.

Prav tako je poznana postavitev s 13,5-centimetrskim (5,3-palčnim) zaslonom pred voznikom ter previsnim stikalom za upravljanje menjalnika na volanskem drogu. Od tu naprej je Ford armaturno ploščo, ki je enaka kot pri explorerju, oblikoval povsem po svoje. Med drugim si je zamislil navpično postavljen 37-centimetrski (14,6-palčni) zaslon na dotik, ki ga je mogoče premikati iz bolj položnega v bolj navpičen položaj. Za njim se skriva odlagalni prostor, ki omogoča varno shranjevanje različnih predmetov, saj se ob zaklepanju vozila zaklene tudi mehanizem za pomik zaslona. Zanimiv element predstavlja na vrh armaturne plošče nameščena zvočna letvica proizvajalca B&O, ki ima ob zagotavljanju vrhunskega zvoka tudi estetsko funkcijo. Zahvaljujoč tem elementov notranjost deluje privlačneje in prijetneje kot pri Volkswagnovi liniji ID. Prav tako nimamo pripomb nad prostornostjo. V drugi vrsti je dovolj prostora v vse smeri, pri čemer lahko višjerasle zmoti razmeroma visok pod in posledično visok položaj kolen. Za zelo uporabnega se izkaže prtljažnik, ki v osnovni postavitvi meri 572 litrov oziroma dobrih 100 litrov več kot pri explorerju in v dnu ponuja ločen prostor za shranjevanje polnilnih kablov.

400 kilometrov je realen doseg, na katerega je mogoče računati z baterijo z neto kapaciteto 79 kWh.

Preizkusili smo model z vrha ponudbe, ki z dvema elektromotorjema ponuja kar 250 kW moči (340 KM), 649 Nm navora in štirikolesni pogon. To zadostuje za pospešek do stotice v 5,3 sekunde, kar je impresivno, a ne pomeni, da sedimo v športnem avtomobilu. Motor na zadnji osi je z 210 kW moči (286 KM) in 545 Nm navora bistveno močnejši od sprednjega, ki zmore 80 kW (109 KM) in 134 Nm navora, zato kljub štirikolesnemu pogonu prevlada zadnji kolesni par, vse skupaj pa uspešno brzda elektronika. Podvozje je nekoliko trše kot pri Volkswagnovih modelih in tudi kot pri explorerju, ki je za 20 milimetrov višji. Prečno nagibanje karoserije je zato omejeno, pri čemer nastavitve vzmetenja in razmeroma lahek volan dajejo prednost udobju. Capri kljub temu v ovinkih deluje zanesljivo, a ne vabi k temu, da bi ga gnali v ekstreme. Ob izkoriščanju živahnosti najmočnejšega pogonskega sklopa v ponudbi smo dosegli povprečno porabo 18,8 kWh na 100 kilometrov, kar pomeni, da bi z enim polnjenjem lahko računali na dobrih 400 kilometrov dosega. Polnjenje z izmeničnim tokom lahko poteka z največjo močjo 11 kW, z enosmernim pa s 185 kW, s čimer je v idealnih pogojih mogoče doseg povečati z 20 na 80 odstotkov v manj kot pol ure.

Z vsem naštetim capri kar malce preseneča. Na prvi pogled bi zaradi privlačnega videza lahko pričakovali, da je manj praktičen in uporaben od bolj konvencionalno oblikovanega brata explorerja, a v resnici ni tako. Z dodatnimi 17 centimetri dolžine ponuja večji prtljažnik, ki je zahvaljujoč kombilimuzinski petvratni zasnovi tudi lahko dostopen. Ob tem je tudi malce bolj aerodinamičen in posledično energijsko učinkovitejši, kar na koncu opravičuje tudi cenovni pribitek dobrih dveh tisočakov.