Opis in fotogalerija

Ja, duška so si oblikovalci dali pri kreiranju tega avtomobila in so po dejansko posrečenih rešitvah napravili tisto, kar si ni, razen pri sejemskih prototipnih izvedenkah, upal še nihče. No, izraz 'spacebox', ki se na veliko uporablja pri promociji tega malega picassoja, zadane opis avtomobila 'v nulo'. Privlačnost se skriva v igračasti obliki ravnih površin ter oblih vogalov. Avantgardnost prefinjenih detajlov pa dopolnjuje značilen Citroënov francoski šarm. C3 picasso tako izgleda kot najljubši avtomobilček iz lego kock.

Ta igrivost oblikovalskih potez se seveda v polni meri nadaljuje tudi v notranjosti avtomobila. Najbolj 'space' je v kabini, poleg veliko ponujene prostornosti in zračnosti, seveda ogromna armaturna plošča, ki je oblikovana po vzoru kokpitov vesoljskih ladij. Torej: tam daleč spredaj v sredini osrednji zaslon z vsemi potrebnimi merilniki in informacijami, potem široka plošča z navzven izbuljenimi oglatimi šobami za zračenje kabine ter nato v vertikali na žalost standardna PSA-jeva sredinska konzola s preveč razdrobljenimi gumbi in posledično slabo preglednostjo nad komandami. Vse pohvale si zasluži tudi izbira kvalitetnih materialov ter prijetnih barvnih odtenkov, vključno z bogato opremo, ki jih s paketom 'exclusive' ponuja takšen C3 picasso. Všečen je tudi z oranžno nitjo šivan usnjen volanski obroč, ki dobro leži v rokah, a ga na žalost izdaja preveč posredno delovanje krmilnega sistema.

No, obregniti pa se gre v obliko ter dimenzije sedežev. Na žalost je pri tem delu avtomobila dizajnerjem idej o vesoljskih plovilih zmanjkalo, zato so obloge le-teh profilirane povsem konzervativno, hkrati pa so 'ga usekali mimo' tudi s prekratkimi in preozkimi sedišči, kot da se bodo na njih vozili zares samo otroci. Sicer pa C3 picasso s prostornostjo nima težav. Prostora je tako pri nogah kot v ramenskem delu in nad glavo dovolj, da se niti dvometraši tu ne bodo pritoževali. V notranjosti se skriva veliko velikih predalov, predalčkov in odlagalnih mest. Prtljažni prostor z zelo uporabnim dvojnim dnom je zaradi vzdolžno pomične zadnje klopi enostavno povečljiv, zaradi visoke strešne linije in še višje odpirajočih se vrat pa ugaja lahkemu nakladanju večjih predmetov. Ko že govorimo o vratih, moram omeniti tudi hibo avtomobila; na vsa štiri stranska vrata so Citroënovi inženirji pozabili vgraditi omejevalnik hoda, ki drži vrata v določeni poziciji. In zato se vrata vedno že z najmanjšo silo odprejo do konca in se tam ustavijo z neprijetnim pokanjem. Če pa vas pri odpiranju preseneti z nenapovedano pomočjo še vipavska burja, bodo obiski v avtoličarski delavnici postali redni.

Vožnja s tem avtomobilom prija. Zaradi občutka zračnosti in preglednosti; posebej gre pohvaliti ozka A-stebrička, ki sta povsem nemoteča pri pogledu naprej, ter ogromni vzvratni ogledali, ki omogočata zares dobro preglednost avtomobilskih bokov. Potem zaradi uglajeno nastavljenega podvozja, katerega mehkobo kvari le prenizek presek atraktivnih sedemnajstpalčnih pnevmatik. In zaradi kultiviranosti turbodizelskega agregata z 1,6 litra gibne prostornine, ki s svojimi 80 kilovati moči ter 240 Nm navora pri 1750 vrt./min s pomočjo le petstopenjskega menjalnika povsem zadovoljivo opravlja svojo nalogo, pa čeprav postane pri višjih vrtljajih precej glasen in tako v kabini moteč. Živahnost je njegova vrlina, čeprav so zmogljivosti povprečne. Žeja pa niti ne, saj se v povprečju poraba giblje okrog 6,5 litra na 100 km.

Kakorkoli že, citroën C3 picasso je dober izdelek, ki med svojimi konkurenti postavlja nove meje v razredu. Da bi mu kdo vzel primat, se ne gre bati, kot se ne gre bati, da ne bo postal uspešnica. Morebiti ne po prodaji, kajti cenovno prekaša veliko večjih in zmogljivejših avtomobilov, po imenitnosti pa prav gotovo. In prav je tako.