Opis in fotogalerija

Najprej izgled. Avtomobil kljub svojemu poreklu izgleda čisto spodobno. Zasluge gredo napihnjenim blatnikom in zajetni topi in široki maski, pri tej najbogatejši opremi pa so nekateri dodatki še sijoče kromirani, da vse skupaj izpade celo malo prestižno. Upam, da se Romuni ne bodo trudili preveč ugajati razvajenim kupcem in bodo avtomobili v njihovi ponudbi ostali na tem cenovnem nivoju. Zadek je manj bahaški in težje skriva svoje poreklo, enako bi lahko rekel za bok, pri katerem pa je že na prvi pogled jasno, da se duster lahko zapelje tudi čez višje ovire, saj oddaljenost od tal meri najmanj 21 centimetrov. Celo več kot marsikatero terensko vozilo. In če upoštevate, da medosna razdalja z 2671 milimetri ni ravno med večjimi, hitro postane jasno, da mu je dostopen marsikateri kotiček v Sloveniji.

Potem je tu notranjost. Spet, materiali so ceneni, plastika je trda, osvetlitev le tam, kjer je nujno, ampak vse skupaj je kvalitetno in robustno sestavljeno, zaradi česar imate takoj občutek, da bo trajalo. Prostora je veliko pa tudi namestitev za volanom je spodobna, čeprav si boste na dolgih vožnjah zaželeli še bolj udobne sedeže. Zaradi štirikolesnega pogona je v prtljažniku nekaj manj prostora in dno je visoko, še vedno pa mislim, da bo zadovoljil večino potreb.

Verjetno pa je od vsega najpomembnejše vse, kar se skriva pod pločevino. Lahko vam zaupam, da je večina tehnologije za prenos moči japonske, kar boste poznavalci takoj spoznali po gumbu za preklop med različnimi prenosi navora h kolesom, ki je isti kot pri nissanih. Z njim lahko vozite le s pogonom na sprednji kolesi, prepustite elektroniki, da se odloča namesto vas, ali pa zaklenete štirikolesnega. Jasno, na večino slabih cest se boste lahko podali le s sprednjim pogonom, le v redkih primerih pa boste morali vklopiti še 'zaklenjen' štirikolesni pogon, ki pa tudi ni vsemogočen. Z razmerjem 50:50 namreč zelo pomaga pri speljevanju in počasni vožnji po slabem terenu, ko se boste enkrat vkopali, pa bi potrebovali vsaj še kakšno zaporo diferenciala, da bi vas potegnil ven. Duster pač ni terensko vozilo, česar pa tudi ne pričakujemo glede na sam ustroj.

Renault je priskrbel dizelski 1,5-litrski agregat, ki je zelo prožen in povsem dovolj močan, za vsakodnevno uporabo vas bo morda motil le menjalnik. Sicer ima šest stopenj, vendar so prve štiri tako kratke, da se vam bo zdelo, da stalno samo prestavljate. S tem so seveda poskrbeli, da se duster, tudi če nima reduktorja, odlično spopade s terenom. S prvo prestavo lahko leze v še tako strm klanec in se počasi spušča. Do tukaj odlično, saj je že samo zaradi tega na terenu bolje zmogljiv kot večina bistveno dražjih tekmecev. Manj pa navduši med vsakodnevno uporabo tiste, ki se vozijo le po običajnih cestah, sploh po mestih. Veliko bo dela s prestavno ročico in ko bi sicer pri večini avtomobilov vozili v tretji, boste tu že razmišljali o menjavi četrte v peto prestavo. To pa je kompromis, ki je vreden razmisleka in obveznega testa pred nakupom tega avtomobila. Sam sem se s tem takoj sprijaznil zaradi vseh ostalih lastnosti, ki jih duster nudi, če se nikoli ne mislite peljati po terenu, pa razmislite še o čem drugem.

In za konec stvar, ki vas najbolj zanima. Cena. No, takšen stane malenkost čez 19 tisoč evrov in ima praktično vse, kar je možno. Tudi ESP. Na testu je porabil 7,5 litra na 100 kilometrov, kar je tudi sprejemljiva vrednost. Mene je prepričal in glede na omejene količine očitno še marsikoga.