Verjetno ni človeka, ki ne bi poznal pravljice o začarani lepotici z imenom Sneguljčica, ki jo je iz globokega spanja v stekleni krsti odrešil šele neki kraljevič. Zgodba o malem štirikolesnem Nemcu iz sredine dvajsetih let prejšnjega stoletja, ki se je pred skoraj stotimi leti odpravil v Avstralijo, je po svoje zelo podobna dogodkom iz pravljice, ki sta jo ustvarila brata Grimm.
Leta 1923 se je eden izmed dovolj premožnih nemških izseljencev v tedanji Avstraliji odločil, da si omisli popolnoma nov avtomobil nemške znamke Wanderer, ki so jo kasneje (leta 1932) pripojili v tedaj na novo formiran koncern Auto Union, ki so ga sestavljale še tri avtomobilske znamke (Audi, DKW in Horch). V Nemčiji, kjer so novega wandererja (model v različici W4 (5/15 PS) 'Puppchen' / 1919–1924) leta 1923 tudi izdelali, so avtomobil pred transportom razstavili in vse sestavne dele naložili v en sam lesen zaboj, ki so ga naložili na ladjo in ga na ta, tedaj edini možni način poslali kupcu v Avstralijo. Zgodba o prvem avtomobilu znamke Wanderer, ki so ga izvozili v Avstralijo, je kasneje dobila dramatičen zasuk, ker kupec iz nam neznanih razlogov ni nikoli prevzel avtomobila po tem, ko je mali wanderer (dolžina: 3250 mm, širina: 1330 mm, višina: 1420 mm, medosna razdalja: 2395 mm, masa avtomobila: od 600 do 650 kg) prispel v Avstralijo.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se pri ladijski družbi, ki je izvedla transport avtomobila v Avstralijo, odločili za temeljito inventuro zalog v njihovih avstralskih skladiščih. Ob tem so zaposleni našli neznan leseni zaboj, ki je ob razkritju vsebine poskrbel za veliko presenečenih obrazov, ker je razkril nedotaknjene sestavne dele wandererja W4 (5/15 PS), ki so ga Nemci pred približno štiridesetimi leti poslali v Avstralijo. Nekoliko kasneje je zaboj pristal na dražbi, kjer ga je kupil neki avstralski ljubitelj starodobnih avtomobilov, ki se na začetku ni ustrašil izziva glede ponovnega sestavljanja avtomobila, vendar je Avstralec po skoraj tridesetih letih truda vseeno obupal in se leta 1996 le obrnil na primerne ljudi v Ingolstadtu, kjer skrbijo za bogato zapuščino znamk iz koncerna Auto Union.
Tako se je mali nemški 'vandrovček' leta 1996 vrnil na rodna tla, kjer so dokončno poskrbeli zanj. Ravno v teh dneh se je v restavrirani podobi ponovno predstavil publiki, ki ob obisku Ingolstadta obišče tudi hišni muzej znamke Audi. Ljudsko ime 'Puppchen' (lutkica, majhna deklica), ki so ga dobile vse različice tega na zunaj identičnega modela (različice W1/W2/W3/W4/W8) si je wanderer prislužil zaradi tedaj izvirne marketinške ideje ob premieri nemške operete 'Die keusche Susanne', ki jo je leta 1913 izvedlo Mestno gledališče Chemnitz. Ob premieri se je glavni pevec na oder pripeljal z wandererjem in ob tem prepeval. Obiskovalci gledališča so si očitno zapomnili predvsem besedno zvezo 'Puppchen, du bist mein Augenstern', kjer pevec prepričuje izbranko o njeni lepoti. Od takrat so ljudje v Nemčiji povezovali besedo 'Puppchen' tudi z malim wandererjem.
Junak naše zgodbe je motoriziran ob pomoči vgrajenega 1,3-litrskega bencinskega štirivaljnika, ki je lahko mobiliziral 12,5 kW (17 KM) pogonske moči. Tako motoriziran wanderer W4 (5/15 PS) je lahko dosegel največjo hitrost 78 km/h (povprečna poraba (l/100 km): 8,5 litra). Do konca proizvodnje različice W8 (5/20 PS), ki se je zaključila leta 1926, je nastalo približno 9.000 primerkov tega legendarnega avtomobila.
