50 let fiata 128

FIAT, ki je spremenil svet

50 let fiata 128

Sreda, 10. julij 2019, 09:53

Avtor: Marko Miklavc Foto: FIAT

Prototipni fiat X 1/1 v več različnih karoserijskih različicah

Fiat 128 (1969-1972)

Fiat 128 Familiare (1969-1974)

Argentinski 5-vratni 128 Familiare

Fiat 128 Rally

Fiat 128 (1972-1976)

Različica za ZDA

Fiat 128 Special (1974-1976)

2-vratna limuzina za ZDA

4-vratna limuzina za ZDA

Fiat 128 Nuova (1976-1985)

Fiat 128 Abarth (1977-1978)

Leta 1969 se je na avtomobilistični sceni pojavil avtomobil, ki je kot prvi združil vse tehnične elemente (pogon na sprednja kolesa, prečna postavitev motorja in menjalnika, zavorni diski spredaj, posamične obese na vseh kolesih), ki so kasneje zaznamovali večino današnjih avtomobilov iz nižjega srednjega razreda.

Leta 1965 so se pri znamki FIAT pričeli ukvarjati z razvojem naslednika serijskega modela 1100D. Ob tem so upoštevali znanje in izkušnje, pridobljene z razvojem serijskega modela (primula, 1964-1970) znamke Autobianchi, ker so želeli ustvariti sodoben (prednji pogon), priročen (kompaktne zunanje mere, želena masa avtomobila: približno 700 kg, vgrajen pogonski sklop z 1-litrskim motorjem) in cenovno dostopen avtomobil za prevoz petih oseb. Na začetku razvoja modela 128 se je pojavil prototipni fiat X 1/1, ki so ga v Torinu razvijali vzporedno s prototipom X 1/2, ki se je kasneje (leta 1969) prelevil v serijski autobianchi A112. Ob tem je zanimivo to, da so v Torinu ob oblikovanju prototipa X 1/1 (dokončno ga je oblikoval slavni Dante Giacosa) pripravili več možnih karoserijskih različic (2- in 4-vratna limuzina, 3- in 5-vratna kombilimuzina), ker so se za ta avtomobil že takrat baje zanimali tudi Jugoslovani, vendar z Italijani niso našli skupnega jezika v pogledu oblikovanja. Zato je leta 1968 obveljal italijanski pogled na zadevo, ker so se v Torinu takrat odločili, da bo novi serijski fiat na voljo kupcem v samo treh karoserijskih različicah (2- in 4-vratna limuzina ter 3-vratni karavan). Ta odločitev je danes težko razumljiva, ker so Italijani načrtno zavrgli takrat izredno moderen kombilimuzinski koncept in ga prepustili Jugoslovanom, ki smo 15. oktobra leta 1971 dobili prvi serijsko izdelan primerek 5-vratne zastave 101, ki je v oblikovnem pogledu (karoserijska zasnova in oblika zadka …) samo jugoslovanska kopija leta 1967 predstavljene simce 1100.

Ko se je novi fiat 128 (dolžina: 3.860 mm, širina: 1.590 mm, višina: 1.420 mm, medosna razdalja: 2.450 mm, masa avtomobila: 785 kg) v marcu leta 1969 pojavil na tržišču so ga tedanji novinarji, ki so bili navdušeni nad njegovimi voznimi lastnostmi, udobjem in zmogljivostmi, hitro označili za senzacijo. Najbolj jih je navdušil športno orientiran 'kratkohodni' 1,1-litrski SOHC motor, ki se je brez večjih težav (ugotovitev novinarjev revije 'Auto, Motor & Sport') lahko zavrtel celo do 8.000 vrtljajev v minuti, manj so bili navdušeni nad rahlo netočnim menjalnikom, ki je bil bolj povprečne sorte. Za nastanek tega, takrat povsem novega in zelo modernega pogonskega sklopa, je poskrbel slavni Aurelio Lampredi. Vgrajeni vrstni atmosferski bencinski 4-valjnik je lahko mobiliziral 55 KM (40 kW) pri 6000 vrt./min. ter 80 Nm motornega navora pri 3.200 vrtljajih v minuti, kar je bila za tiste čase senzacionalna vrednost. Kasneje se je pojavila tudi športno orientirana različica 128 rally, ki so jo kupcem ponujali samo z enim parom bočnih vrat, kot pravo posebnost te različice pa velja omeniti spremenjeno podobo zadnjih luči, ker so zadek te različice krasile 4 okrogle luči, medtem ko je morala običajna 2-vratna različica limuzine živeti s parom tankih pravokotnih zadnjih luči. Različico rally je premikal 1,3-litrski motor, ki je lahko mobiliziral 67 KM (49 kW) pri 6.200 vrtljajih v minuti ter 88 Nm motornega navora pri 4.000 vrt./min.

Po informacijah, ki so jih leta 1969 (številka 21 iz 11. oktobra leta 1969) ob testiranju fiata 128 pridobili novinarji revije 'Auto, Motor und Sport', se je takšen fiat lahko pohvalil z zelo solidno končno hitrostjo (142 km/h pri 5.900 vrt./min.), ki je za 7 km/h presegala tovarniški podatek (135 km/h) o končni hitrosti ter tudi boljšim pospeševanjem (0-100 km/h: 17,4 sekunde) kot ga je uradno opisal proizvajalec (19,1 sekunde), Italijani so podobno kot počnejo to tudi današnji proizvajalci avtomobilov, rahlo lagali edino glede povprečne porabe fiata 128. Po tovarniškem 'izročilu' naj bi tak fiat ob premagovanju stotih kilometrov popil samo povprečnih 8 litrov goriva, nemški novinarji so ugotovili nekoliko večjo motorno žejo (8,9 l/100 km). Še zanimivost, ki pravi, da se je ta avtomobil pri 130 km/h zadovoljil z 10 litri goriva na vsakih 100 prevoženih kilometrov. Še hitreje so lahko potovali potniki v različici 128 rally (0-100 km/h (testne meritve): 15,3 sekunde, največja hitrost: 152 km/h, povprečna poraba: od 9 do 12 litrov na 100 km). Ob razvoju modela 128 so seveda razmišljali tudi o ljudeh, ki so ljubili tedaj najbolj praktično karoserijsko zasnovo (karavan), zato so približno pol leta po predstavitvi klasične kompaktne limuzine predstavili še 3-vratni karavan (128 familiare), ki je v Argentini, kjer je bil model 128 izredno priljubljen, dobila tudi 5-vratno karavansko sorodstvo.

Leta 1972 se je zgodila prva rahla osvežitev modela 128, ker je takrat prejel serijske servo zavore (pred tem jih je imela samo različica 128 rally ..), drugače oblikovana odbijača, rahlo spremenjeno masko hladilnika, manjše kozmetične popravke na karoseriji ter posodobljeno notranjost potniške kabine. Različica 128 familiare je bila teh sprememb deležna šele leta 1974. Istočasno so Italijani leta 1974 predstavili različico 128 special, ki jo zaznamuje povsem nova maska hladilnika s parom kvadratnih luči od fiata 126 ter rahlo spremenjena podoba zadka, ker je model 128 dobil tudi par luči za vzvratno vožnjo. Poleg tega je karoserijo krasilo več tankih bočnih zaščitnih letvic, drugačna sta tudi odbijača. Istočasno so spremenili tudi podobo armaturne plošče in pričeli vgrajevati bolj kvalitetne sedeže ter izboljšane vratne in talne obloge. Manj sprememb je bilo na področju pogona, kjer so se kupci lahko odločili med 1,1- in 1,3-litrskim pogonskim sklopom, ki je lahko pri običajnih verzijah mobiliziral samo 44 kW (60 KM) pogonske moči. Po skoraj sedmih letih proizvodnje in približno 2,5 milijona prodanih primerkov se je leta 1976 pojavil 128 nuova, zadnja italijanska evolucijska različica modela 128, ki smo jo kasneje (leta 1980) prevzeli tudi Jugoslovani. Prvi jugoslovanski fiat 128, ki so ga iz Kragujevca tudi izvažali kot 'pravega' fiata 128, so izdelali 16. maja leta 1980. Ob tem niso spreminjali motorjev, za razliko so kasneje poskrbeli v Kragujevcu, kjer je vgrajeni 1,3-litrski motor lahko mobiliziral 65 KM (48 kW).

128 nuova se je lahko pohvalil s spremenjeno zunanjo podobo (drugačna odbijača in platišča, večji par zadnjih luči) ter povsem drugačno armaturno ploščo, spremembe pa so takrat zajele tudi mehanske komponente, ker ima 128 nuova spremenjen menjalnik in močneje odmerjen par pogonskih gredi, drugačna pa je tudi električna napeljava. Leta 1976 je zadnjo posodobitev doživela tudi karavanska verzija modela 128, spremenili so predvsem obliko obeh odbijačev, drugačen (enodelen) pa je tudi par zadnjih bočnih kabinskih stekel. Že leta 1971 sta se pojavila tudi dva najbolj atraktivna predstavnika modela 128 v obliki 2-vratnih 'fastback' kupejev, ki sta se v skladu z bogato italijansko tradicijo izdelave pravih kupejev lahko pohvalila s povsem spremenjeno podobo karoserije in seveda krajšo (2.223 mm) medosno razdaljo (zaščitni znak vseh pravih kupejev). Kupci so lahko izbirali med dvema verzijama, ki se ločita predvsem po stopnji razpoložljive pogonske moči in opremljenosti. Šibkeje motorizirani 128 coupé S 1100 (dolžina: 3.808 mm, širina: 1.560 mm, višina: 1.310 mm, masa avtomobila: 0d 810 kg) ima samo en par prednjih žarometov ter manj vgrajene komfortne opreme. V tem primeru se pod motornim pokrovom skriva bolj živahen 1,1-litrski pogonski sklop (47 kW/64 KM pri 6.000 vrt./min.), ki smo ga ob predstavitvi zastave 101 super (1976-1983) spoznali tudi Jugoslovani. Bolj izbirčnim kupcem so namenili približno 10 kilogramov težji 128 coupé SL 1300 z dvojnim parom prednjih žarometov ter z vgrajenim 1,3-litrskim pogonskim sklopom, ki je lahko mobiliziral 54 kW (73 KM) pri 6.000 vrtljajih v minuti ter 100 Nm motornega navora pri 4.300 vrt./min. Ta pogonski sklop so poznali tudi lastniki zastave 101 special (1979-1983, 0-100 km/h: 15 sekund, največja hitrost: 150 km/h) ter lastniki kasnejše kombikupe (1975-1980) različice modela 128, ki je znana po dodatni oznaki 3P (porte/vrata). Ta športno praktična verzija modela 128 je bila zelo popularna v Španiji, kjer je seveda nosila oznake znamke SEAT. V nekaterih državah je ta avtomobil (dolžina: 3.808 mm, širina: 1.560 mm, višina: 1.310 mm, medosna razdalja: 2.223 mm, masa avtomobila: 840 kg) nosil tudi dodatno oznako berlinetta, kupcem pa so ponujali tudi verzijo s prej omenjenim 1,1-litrskim motorjem.

Najmočnejša verzija modela 128 pa ni nastala v Evropi, temveč v Argentini, kjer so si kupci od leta 1983 pa vse do konca leta 1986 lahko omislili 128 super europa z vgrajenim 1,5-litrskim bencinskim štirivaljnikom, ki je uporabniku lahko ponudil 60 kW (82 KM) pogonske moči pri 5.500 vrtljajih v minuti ter 120 Nm motornega navora pri 3.000 vrt./min. Najmočnejši serijski primerek limuzinskega fiata 128 je lahko drvel z največ 150 km/h, boljše kot pri zastavi 101 special pa je pospeševanje od 0-100 km/h, ki ga argentinski 128 lahko zaključi v 13,5 sekunde. V Jugoslaviji in Južni Afriki so si kupci lahko omislili tudi pick up verziji modela 128, ki nista povsem enaki. Obstaja pa tudi izredno redki maloserijski kupe moretti fiat 128, ki na opazovalca deluje kot nizkocenovna različica aristokratskega fiata z dodatno oznako dino coupé, izdelovali so tudi targa različico morettija 128 ter kopica prototipov (128 coupé by Bertone (1969), 128 teenager by Pininfarina (1969), kupe 128 pulsar by Michelotti (1972)), ki jim ni nikoli uspelo priti v serijsko proizvodnjo. Brez modela 128 ne bi nikoli dobili fiata X1/9, ker je ta športni dvosed s sredinsko nameščenim pogonskim sklopom, ki se je rodil kot prototipni autobianchi, nastal na tehnološki platformi modela 128. Kariera modela 128 se je v Italiji dokončno zaključila leta 1985 in nadaljevala v Jugoslaviji ter Egiptu, kjer so od leta 1981 do leta 2008 zmontirali (CKD kompleti) približno 72.000 primerkov modela 128, ki je še vedno pogost pojav na egiptovskih cestah. V Jugoslaviji so model 128 dokončno pokopali leta 2003, po tem ko so izdelali približno 228.000 primerkov jugoslovanskega fiata 128, avtomobila, ki se je leta 1970 okitil z naslovom evropskega avtomobila leta …