Fiat Moretti 125 Special Coupé GS 1.6
Fiat 125 Coupé Savio
Fiat 125 GTZ
Fiat 125 Bertone Executive
Ob omembi legendarnega fiata 125 bo večina ljudi pomislila na ne preveč atraktivno škatlasto 4-vratno limuzino, drugi se bodo spomnili na njegove sorodstvene vezi s poljskim fiatom 125, zastavo 125 PZ ali pa lado 2107, precej manj ljudi pa ve, da ob povezavi z modelom 125 obstaja tudi nekaj atraktivnih kupejev.
Eden izmed takšnih atraktivnih kupejev je FIAT 125 coupé samantha, ki je nastal v zelo omejeni nakladi, ker so v obratu karoserijske delavnice Vignale v samo štirih letih proizvodnje (1967-1971) izdelali samo približno 100 takšnih kupejev, večinoma za kupce v Italiji, Veliki Britaniji in Franciji. Idejo za takšen 4-sedežni GT (Gran Turismo) kupe je lansiral legendarni Alfredo Vignale, medtem ko je za njeno implementacijo poskrbel eden izmed njegovih zaposlenih (oblikovalec Virginio Vairo), ki se ga spominjamo tudi kot človeka, ki je oblikoval dva čudovita maseratija (modela mexico in indy).
Za osnovo kupeja z dodano modelno oznako samantha (dolžina: 438 cm, širina: 165 cm, višina: 129 cm, neto masa: 1.135 kg, približno 60 kg manj kot 4-vratni 125 S ) so Italijani uporabili platformo srednjerazrednega fiata 125. Na začetku so bile samanthe opremljene z 1,6-litrskim DOHC motorjem (66 kW/90 KM) iz običajnih fiatov 125, kasnejše različice do dobile bencinski motor iz fiata 125 S (74 kW/100 KM). Tako motorizirana samantha je zaključila pospeševanje od 0-100 km/h v približno 12,6 sekunde, končna hitrost pa znaša približno 170 km/h. Ta motor, ki ga je zasnoval legendarni Aurelio Lampredi, smo kasneje lahko občudovali še v številnih modelih znamk FIAT in Lancia, premika pa tudi vse različice legendarne delte integrale, ker so ga Italijani upokojili šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Posebnost kupeja samantha so prednje dvižne luči. Takšen dvižni mehanizem je kot prvi vpeljal Nuccio Bertone pri konceptnem vozilu testudo (1963), podobnega sta imela tudi Lamborghinijeva miura in pa porsche 928. Kot drugo posebnost pa velja omeniti par karoserijskih vrat, ki so identična z vrati, ki jih ima legendarni jensen interceptor, ker so pri znamki Vignale nekaj časa izdelovali karoserije za britanskega aristokrata, ki ga je oblikovala italijanska oblikovalska hiša Touring. Podobna kot pri fiatu 125 je notranjost potniške kabine, poleg tega je fiat 125 prispeval tudi par zadnjih luči. Glavna težava kupeja samantha je ležala v njegovi prodajni ceni. V Italiji je kupec zanj odštel približno 1,8 milijona italijanskih lir (za običajnega fiata 125 so zahtevali 1,3 milijona italijanskih lir), v Nemčiji je moral zanj odšteti približno 15.000 nemških mark (za ta denar ste dobili skoraj dva nova fiata 125), v Veliki Britaniji pa je bila cena tega kupeja celo višja od cene jaguarja E-type. Posledično kupci za model samantha niso stali v vrstah, zato na koncu niso izdelali več kot približno 100 primerkov tega elegantnega kupeja, ki je v današnjih časih vreden od 35.000 do 50.000 evrov (odvisno od stanja ohranjenosti).
Drugi primerek ekskluzivnih kupejev na osnovi fiata 125 je nastajal v obratih znamke Moretti, ki velja za enega najbolj uspešnih italijanskih maloserijskih proizvajalcev avtomobilov, ker so v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vsako leto izdelali in prodali od 2.500 do 3.000 maloserijskih avtomobilov. Od leta 1967 do konca leta 1971 je tam nastajal tudi 'mali fiat dino' v obliki fiata 125 S 1.6 coupé GS (dolžina: 443 cm, širina: 164 cm, višina: 139 cm, neto masa: 1.040 kg), ki je še bolj ekskluziven od prej omenjene samanthe, ker naj bi nastalo samo približno 50 takšnih kupejev, ki na opazovalce delujejo kot pomanjšane prototipne kupe različice legendarnega FIAT-ovega spiderja (dino spider), ki je imel v Nemčiji v seijski spider različici celo nekoliko višjo prodajno ceno kot mercedes-benz SL ('pagoda'). Medtem ko je 125 S 1.6 coupé GS v današnjih časih lahko vaš že za odštetih 50.000-70.000 evrov, vas bo nakup dino spiderja olajšal za približno 150.000 evrov (podobno vrednost imajo tudi lepo ohranjene 'pagode').
Morettijev kupe je v bistvu manjša kopija (v pogledu dimenzij) Pininfarininega kupe prototipa modela dino ('Berlinetta Prototipo'), ki so ga v Torinu zavrnili, ker so za serijsko kupe različico modela dino raje izbrali prototip znamke Bertone. To je razvidno tudi glede nekaterih uporabljenih sestavnih delov modela 125 S 1.6 coupé GS, predvsem v pogledu zunanjih svetlobnih teles. Podobna kot pri modelu samantha pa je izbira pogonskega sklopa in izbira platforme, ker ju je v obeh primerih posodil serijski fiat 125. Ker je Morettijev kupe približno 100 kg lažji od samanthe je posledično tudi nekoliko bolj živahen (0-100 km/h: 11,6 sekunde, končna hitrost: 175 km/h). Obstajajo pa še trije kupeji (125 Bertone executive (1967), 125 GTZ (Zagato, 1967) in 125 coupé Savio (1967)) na osnovi fiata 125, vendar jim ni uspelo priti v serijsko proizvodnjo.
