Zgodba o nastanku priljubljenega in za tedanje čase zelo atraktivnega Fordovega štirisedežnega kupeja (Capri Mk.1, 1968–1974) se začenja v letu 1967, ko je nastal prvi prototip (projektno ime: Colt), v novembru leta 1968 pa je v Liverpoolu že stekla proizvodnja serijskega modela, prvič predstavljenega v januarju leta 1969 pod sijem žarometov tedanjega bruseljskega avtomobilskega salona. Od začetka (5. februar 1969) prodaje do konca proizvodnje (december 1986) so izdelali več kot 1,9 milijona teh, pri mlajših kupcih zelo cenjenih kupejev, ki so kupce navduševali s klasično športno podobo (dolg pokrov motorja in 'fastback' oblika kratko odmerjenega zadka) ter udobjem.

Čeprav Caprijeva športna oblika v praksi ni vedno prepričala kupcev zaradi nekaterih šibkejših motornih izvedb je po zaslugi svoje športne zunanje podobe utelešala vse tisto, kar je potrebno za uvrstitev med pristne predstavnike kupejev. Današnja praksa je pri nekaterih proizvajalcih avtomobilov nekoliko drugačna. Problema se lotijo na lahek način in preprosto preimenujejo klasično oblikovano trivratno kombilimuzino v kupe, zraven pa dodajo lepo vidno modelno oznako 'Sportcoupe'. Tako sem končno izvedel, da očitno obstajajo tudi 'drugačni' (tovorni ali pa družinski) 'kupeji', ne le športni. Med izvedbami, ki z svojo zalogo moči niso ravno navduševali takratnih kupcev je Capri 1300 (modelno leto 1971, dolžina avtomobila: 4186 mm, širina: 1646 mm, višina: 1330 mm, medosna razdalja: 2560 mm, masa avtomobila: 920 kg), ki je ponujal uporabniku natanko 50 'konj' pri 5000 vrtljajih v minuti in je lahko dosegel 133 km/h, 15 'konj' (65 KM pri 5000 vrt/min - modelno leto 1971) več pa je prejel kupec izvedbe z oznako 1500, ki je dosegla 140 km/h.

Izvedbe: 1700 L4 (75 KM pri 5000 vrt/min, končna hitrost: 155 km/h - modelno leto 1971), 2000 V6 (90 KM pri 5000 vrt/min, končna hitrost: 162 km/h - modelno leto 1971), 2300 V6 (108 KM pri 5100 vrt/min, končna hitrost: 182 km/h - modelno leto 1971), 2600 V6 (125 KM pri 5300 vrt/min, končna hitrost: 184 km/h - modelno leto 1971) so bile dodatno okrašene z oznako GT. V Evropi je obstajala tudi top izvedba Capri Mk.1 2600 V6 RS (dolžina avtomobila: 4186 mm, širina: 1646 mm, višina: 1263 mm, medosna razdalja: 2560 mm, masa avtomobila: 1050 kg), ki se je pojavila v marcu leta 1970 in je s svojimi zmogljivostmi (150 KM pri 5800 vrt/min, končna hitrost: 202 km/h, pospešek od 0-100 km/h: 7,7 sekunde, poraba goriva na tedanjem testu revije Auto, Motor und Sport: 20,5 litra na 100 prevoženih km.) poskrbela za spoštovanje v očeh tedanjih voznikov ostalih znamk avtomobilov.

Predstavniki druge generacije (Capri Mk.2, 1974 – 1978) tega modela so v marcu leta 1974 ponudili kupcem dodatno udobje, ker so jih opremili z deljivo zadnjo klopjo in tretjimi dvižnimi vrati na zadku v stilu kasnejše Oplove Mante CC (Combi-Coupe). Poleg optičnih retuš so kupci prejeli še za 5,7 cm razširjen zadnji kolotek ter nove nastavitve podvozja. Poleg tega so si lahko omislili novo 3,0-litrsko top verzijo, pri kateri je bencinski V6 motor lahko mobiliziral 138 KM pri 5000 vrt/min ter 240 Nm motornega navora pri 3000 vrtljajih.

Nekoliko povečani (dolžina: 4374 mm, širina: 1698 mm, višina: 1323 mm) in težji (1170 kg) predstavnik druge generacije, ki ga je krasila oznaka 'Ghia S' je lahko dosegel 200 km/h iz zaključil pospeševanje od 0-100 km/h v 8,6 sekunde. V marcu leta 1978 so predstavili Mk.3 (1978-1986), ki je oplemeniten predstavitvijo 5-stopenjskega menjalnika (februar 1983 serijska vgradnja) ter spremembo izgleda (dva para okroglih sprednjih žarometov, dodan majhen usmernik zraka na spodnjem delu karoserije), 3,0-litrski motor pa je nadomestil 2,8-litrski V6 motor (160 KM) z elektronsko nadzorovanim vbrizgom goriva. Capri se je v obdobju od leta 1971 do 1981 izkazal tudi na dirkalnih stezah, kjer so z njim dirkali vozniki kot so Dieter Glemser, Hans-Joachim Stuck, Jochen Maas, Manfred Winkelhock ter Klaus Ludwig, ki je leta 1981 osvojil nemško 'Tourenwagen' prvenstvo za volanom 2,0-litrskega turbo Caprija s 560 KM.