Avto.info

Autobianchi A111

Neznani sosed

Autobianchi A111

Autobianchi A111

Avtor: Foto: Autobianchi & FIAT
Autobianchi A111: Neznani sosed Autobianchi A111: Neznani sosed Autobianchi A111: Neznani sosed Autobianchi A111: Neznani sosed Autobianchi A111: Neznani sosed Autobianchi A111: Neznani sosed Autobianchi A111: Neznani sosed Autobianchi A111: Neznani sosed FIAT 124 Special

FIAT 124 Special

Čeprav so Italijani že zelo dolgo naši zahodni sosedje, obstaja veliko italijanskih serijskih avtomobilov, ki jih Slovenci in pred tem Jugoslovani nismo nikoli dobro spoznali. Eden izmed takšnih je tudi autobianchi A111, legendarni Fiatov 'poskusni zajček', ki je zaslužen tudi za nastanek kasnejšega fiata 128, odnosno jugoslovanske 'stoenke' (zastava 101).

Čeprav so se Fiatovi konstruktorji proti koncu tridesetih let prejšnjega stoletja pričeli ukvarjati tudi z idejo o avtomobilu s prednjim pogonom, so bili prvi sadovi takšnega razmišljanja vidni šele leta 1948, ob predstavitvi fiata 1100. Ta serijski model nima prednjega pogona, ima pa premišljeno zasnovano vzmetenje prvih koles, ker so konstruktorji ob tem ustvarili dovolj prostora za morebitno vgradnjo pogonskih gredi. Posledično so to konstrukcijo lahko uporabili tudi pri zadnjem vzmetenju in pogonu aristokratsko športnega fiata V8, svoj prostor pa je našla tudi v prvi generaciji terensko orientirane campagnole. Zgodba se je spremenila šele na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je legendarni Dante Giacosa od tedanjega vodstva koncerna FIAT dobil soglasje za razvoj prototipnih avtomobilov s prednjim pogonom, ker naj bi ustvaril naslednika modela 1300/1500, vendar so Italijani kasneje to idejo opustili, ker so našli bolj ustrezno zamenjavo v obliki fiata 124.

Tako se je leta 1961 pojavil Autobianchijev prototip z oznako tipo 123 E1, ki je napovedal kasnejši prihod dveh serijskih autobianchijev (A111 ter model primula) ter tudi kasnejši prihod prvega serijskega fiata s prednjim pogonom v obliki modela 128. Italijani so v leta 1955 ustanovljenem podjetju, ki ga je ob podpori gumarskega velikana Pirelli obvladovala znamka FIAT, najprej ustvarili 3-vratni prototip kasnejšega serijskega modela primula (1964-1970), ki je revolucionaren iz dveh razlogov, ker je to ena izmed prvih velikoserijskih evropskih kompaktnih kombilimuzin, ki so jo kasneje ponujali kupcem tudi v 5-vratni karoserijski različici. Istočasno je to prvi 'preoblečeni fiat' s prednjim pogonom, ki mu je v koncernu FIAT pripadla vloga 'poskusnega zajčka' (v slučaju morebitnih tehničnih in ostalih težav s prednjim pogonom bi model enostavno ukinili brez škode za ugled matičnega koncerna …).

Leta 1962 so Fiatovemu vodstvu pokazali tudi 5-vratni prototip z oznako tipo 123 E3, ki je bil oblikovan povsem v stilu kasnejše serijske klasične štirivratne limuzine (A111), vendar s skritimi petimi vrati prtljažnika na zadku. To praktično rešitev (5-vratna kombilimuzina z bočno silhueto 4-vratne limuzine) so kasneje implementirali tudi Čehi ob snovanju sodobnih kombilimuzinskih škod (modeli rapid, octavia in superb), vendar so se ji Italijani na koncu pri prototipu z oznako tipo 123 E4 odpovedali in ustvarili klasično 4-vratno limuzino, ki jo lahko označimo kot 'fiata 124 s prednjim pogonom', ker je za samodejno premikanje serijskih primerkov modela A111 skrbel povsem enak pogonski sklop kot v fiatu 124 special (1,4-litra, 70 KM (52 kW) pri 5200 (5400 v primeru fiata) vrtljajih v minuti).

Zanimivo je bilo tudi marketinško pozicioniranje modela A111 (dolžina: 4020 mm, širina: 1610 mm, višina: 1345 mm, medosna razdalja: 2363 mm, masa avtomobila: 910 kg), ki se je na tržišču pojavil istočasno (leta 1969) z veliko bolj znanim in uspešnim fiatom 128, ki so ga Italijani izdelovali 16 let. Od njega je A111 občutno večji, čeprav ima krajšo medosno razdaljo kot kasnejša jugoslovanska 'stoenka', posledično je bil model A111 tudi občutno dražji, ker ste leta 1971 v Nemčiji za ta avtomobil odšteli več denarja (7.881 nemških mark) kot za 4-vratnega fiata 128 (1,1-litra, 55 KM (40 kW): 5.970 nemških mark) in tudi več kot za prej omenjenega 4-vratnega fiata 124 special (7.560 nemških mark). Za podoben denar ste si takrat lahko omislili tudi audija 60 (dvovratna limuzina, 1,5-litra, 40 kW/55 KM: 8.045 nemških mark), medtem ko ste za nakup najcenejšega BMW-ja (1602, dvovratna limuzina, 1,6-litra, 62 kW/85 KM) potrebovali vsaj 10.250 nemških mark.

Bolj premijsko orientirano zasnovo modela A111 so Italijani podkrepili tudi z vgradnjo servo volanskega mehanizma, štirih zavornih diskov, pravega lesa na območju armaturne plošče in pri oblogah bočnih vrat, zadnje centralne komolčne opore ter tudi 'oblečenim' prtljažnim prostorom, zato v tem avtomobilu potniki niso videli podobno gole pločevine kot v ljudskem fiatu 128. Zanimivo je tudi to, da je A111 občutno hitrejši od malenkostno težjega (+ 10 kg) fiata 124 special, čeprav ju poganja enak pogonski sklop. Največja hitrost fiata 124 special znaša 153 km/h (0-100 km/h: 15,4 sekunde, povprečna poraba: 12,4 l/100 km), medtem ko je A111 lahko dosegel največjo hitrost 158 km/h (0-100 km/h: 13,2 sekunde, povprečna poraba: 11,7 l/100 km).

Leta 1970 so Italijani predstavili malenkostno izboljšano verzijo modela A111, kjer so uporabili tudi sestavne dele prestižnega fiata 125, vendar je bila njegova usoda že zapečatena, ker je A111 uspešno prestal dobo poizkusnega nosilca novih tehnologij in ob tem premamil točno 57.124 kupcev (1969-1972). Zato niso nikoli razvili njegovega naslednika, ljudje pa smo si znamko Autobianchi zapomnili predvsem po izredno uspešnem malčku z oznako A112 (1969-1986), ki so ga na koncu opremljali tudi z logotipi prestižne znamke Lancia, medtem ko je legendarni A111 utonil v pozabo, temu primerno pa je tudi današnje število preživelih primerkov …

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov