Avto.info

Autobianchi primula

Pozabljeni avantgardist

Autobianchi Primula (prva serija)

Autobianchi Primula (prva serija)

Avtor: Foto: Autobianchi in Innocenti
Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi Primula (druga serija)

Autobianchi Primula (druga serija)

Autobianchi Primula Coupé

Autobianchi Primula Coupé

Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist

Leta 1964 se je na avtomobilistični sceni pojavil tedaj izredno napredni izdelek znamke Autobianchi, ki ga lahko mirne duše označimo kot 'pradedka' vseh današnjih kompaktnih avtomobilov iz evropskega B segmenta (supermini), ker se kompaktna primula lahko pohvali s kombilimuzinsko zasnovo ter prednjim pogonom v kombinaciji s prečno nameščenim pogonskim sklopom.

Čeprav so se Fiatovi konstruktorji proti koncu tridesetih let prejšnjega stoletja pričeli ukvarjati tudi z idejo o avtomobilu s prednjim pogonom, so bili prvi sadovi takšnega razmišljanja vidni šele leta 1948, ob predstavitvi fiata 1100. Ta serijski fiat nima prednjega pogona, ima pa premišljeno zasnovano vzmetenje prvih koles, ker so konstruktorji ob tem ustvarili dovolj prostora za morebitno vgradnjo pogonskih gredi. Posledično so to konstrukcijo lahko uporabili tudi pri zadnjem vzmetenju in pogonu aristokratsko športnega fiata V8, svoj prostor pa je našla tudi v prvi generaciji terensko orientirane campagnole. Zgodba se je spremenila šele na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je legendarni Dante Giacosa od tedanjega vodstva koncerna FIAT dobil soglasje za razvoj prototipnih avtomobilov s prednjim pogonom, ker naj bi ustvaril naslednika modela 1300/1500, vendar so Italijani kasneje to idejo opustili, vendar le v povezavi z znamko FIAT, ker so našli bolj ustrezno zamenjavo v obliki fiata 124.

Namesto tega je tedanje vodstvo koncerna FIAT dovolilo razvoj dveh Autobianchijevih prototipnih modelov s prednjim pogonom, ker sta znamki Autobianchi tedaj v koncernu FIAT pripadali dve pomembni vlogi (izdelava in razvoj premijsko orientiranih serijskih modelov na tehnološki platformi Fiatovih serijskih modelov ter vloga 'poskusnega zajčka' glede implementiranja novih karoserijskih in tehničnih konceptov …). Tako sta se že leta 1961 pojavila dva povsem nova prototipna autobianchija (projekt 109 (primula) in 123 (A111)), ki sta kasneje pristala tudi v serijski proizvodnji. Kot prvi se je pojavil 3-vratni prototip z oznako projekt 109 E1, ki se je leta 1964 v zadnji evolucijski prototipni različici (E3) spremenil v serijsko primulo. Ob tem Italijani sploh niso prav dosti spreminjali oblike, ki so jo predstavili že pri prvem prototipu. Več dela so imeli z vgradnjo spredaj prečno nameščenega pogonskega sklopa, ki je sicer posnemal zasnovo originalnega minija (prečno nameščen pogonski sklop), vendar z razliko, ker sta se Dante Giacosa in profesor Antonio Fessia takrat odločila za ločeno mazanje in tudi ločeni ohišji motorja in menjalnika, pri miniju so Britanci za mazanje obeh sklopov, ki sta združena v eno enoto, uporabljali enako olje.

Vendar sta oba italijanska konstruktorja ob tem naletela na težavo, ker je bil predvideni pogonski sklop iz fiata 1100 D ob prečni vgradnji enostavno preširok, čeprav so Italijani ob razvoju primule razširili karoserijo na skrajne, še dopuste meje. Za rešitev v obliki različno dolgih pogonskih gredi in drugačnega delovanja sklopke je poskrbel Ettore Cordiano. S tem konceptom se je širina pogonskega sklopa (motor + menjalnik) zmanjšala za približno 100 mm, posledično so ga lahko vgradili v motorni koš avtomobila, ki se je kasneje predstavil kot serijski autobianchi primula (dolžina: 3785 mm, širina: 1578 mm, višina: 1400 mm, medosna razdalja: 2300 mm). Ob predstavitvi se je primula uvrščala med tedaj izredno napredne avtomobile, tudi zaradi kombilimuzinske karoserijske zasnove, ki jo je leta 1961 v velikoserijsko proizvodnjo vpeljala prva 'katrca' (renault R4), ki pa v bistvu ni prava kombilimuzina, ker se z bolj pokončno nameščenimi vrati prtljažnika spogleduje predvsem s klasičnimi karavani, podobno kot zadnja generacija Fiatove crome. Na tedanjem tržišču je obstajal še en podoben 3-vratni avtomobil (austin A40 (1958-1961)/ innocenti austin A40S combinata (1962-1967), za oblikovanje je poskrbela oblikovalska hiša Pininfarina …), ki je resnično zelo podoben modelu primula, za pravi preboj kombilimuzin pa je poskrbel šele srednjerazredni renault 16 (spiritualni predhodnik današnje lagune) iz leta 1965.

Med pravimi posebnostmi modela primula velja omeniti vgradnjo štirih zavornih diskov, to je eden prvih resnično kompaktnih serijskih avtomobilov s takšnim zavornim sistemom, poleg tega je bila primula tudi bolje opremljena in bolj kvalitetno izdelana kot večina tedanjih serijskih fiatov, vse to pa se je seveda odražalo tudi pri prodajni ceni, ki je bila višja kot pri fiatu 1100 (spiritualni predhodnik modela 128). Na začetku so bili kupci deležni vgradnje 1,2 litrskega pogonskega skopa iz fiata 1100, ki ga je leta 1968 nadomestil motor iz fiata 124 (1,2-litra, 44 kW/60 KM), kupcem 2-vratne kupe različice so ponujali tudi različico s 65 KM (48 kW), kasneje so v ponudbo obeh karoserijskih različic (kombilimuzina in 'fastback' kupe) dodali še motor fiata 124 special (1,4-litra, 70 KM (52 kW) pri 5200 (5400 v primeru fiata) vrtljajih v minuti). Obstajala pa je tudi manj športna, vendar pa veliko bolj praktična 5-vratna različica modela primula, ki so ga Nemcem ponujali kot NSU FIAT primula. Do zaključka proizvodnje modela primula v letu 1970 je nastalo približno 75.000 primerkov avtomobila s pogonsko zasnovo, po kateri se še danes zgleduje večina modernih predstavnikov evropskega B segmenta.

Danes še skoraj pozabljeni italijanski avantgardist je pomemben še iz enega razloga, ker je tlakoval pot vsem kasnejšim fiatom s prednjim pogonom, predvsem pa fiatu 128, ki smo ga po zaslugi kragujevške licence zelo dobro poznali tudi Jugoslovani, vendar v povezavi s slabšo kvaliteto uporabljenih sestavnih delov in tudi občutno slabšo kvaliteto izdelave. Prvo kombilimuzino znamke FIAT smo dobili šele s prihodom 3-vratne verzije modela 127, ki je na začetku obstajal samo v 2-vratni 'fastback sedan' različici, zato ne verjemite današnjim 'poznavalcem', ki v vsakem 'fastback' avtomobilu prepoznajo pravi kupe, ker jim očitno še ni jasno, da že zelo dolgo (približno od leta 1935) obstajajo tudi 'fastback' limuzine …

Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist
Autobianchi primula: Pozabljeni avantgardist
Innocenti Austin A40S Combinata

Innocenti Austin A40S Combinata

Austin A40

Austin A40

Send to Kindle
|

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Kabi d.o.o.