Iz Velike Britanije prihaja novica, ki ponovno dokazuje, da vgrajena elektronska 'invalidska oprema' (različni asistenčni sistemi) v modernih avtomobilih v praksi ne deluje 100-odstotno. Tokrat je na udaru sistem ISA (sistem za prepoznavanje prometnih znakov).
V pravljični deželi avtomobilskega marketinga vas v moderna vozila vgrajeni asistenčni sistemi lahko rešijo iz marsikatere zagate, eden izmed marketinško nadvse opevanih sistemov je tudi sistem ISA (sistem za prepoznavanje prometnih znakov), ki naj bi odlično deloval tudi med poplavo različnih prometnih znakov na naših in ostalih cestah.
Sistem za prepoznavanje prometnih znakov zazna vse prometne znake, ki bi jih lahko spregledali. Naj so znaki ob cesti ali nad njo, trajni ali začasni, sistem jih lahko prepozna. Na plošči z merilniki se pojavi ikona za znak za omejitev hitrosti ali prepovedano prehitevanje in se spremeni vsakič, ko vstopite v območje z novo omejitvijo. Sistem za samodejno prilagajanje hitrosti je zasnovan zato, da zmanjša možnost prekoračitve hitrosti in poveča vašo osredotočenost na cesto. Kamera za prepoznavanje prometnih znakov najprej samodejno zazna trenutno omejitev hitrosti (ko je aktivirana), sistem pa vašo najvišjo nastavitev hitrosti nato prilagodi tej omejitvi (marketinška pravljica, ki jo lahko preberete na spletni strani enega izmed slovenskih uvoznikov novih avtomobilov uveljavljene avtomobilske znamke …) Je temu res tako?
Če verjamemo Izsledkom strokovnjakov britanske organizacije Thatcham Research, trditve marketinga ne pijejo vode, ker so pri omenjeni organizaciji ob preverjanju delovanja sistema ISA veliko bolj strogi od ohlapnih predpisov (na dolžini 400 km mora sistem prepoznati 90 % vseh cestnih označb, primerna oznaka na armaturni plošči se mora pojaviti najkasneje dve sekundi po tem, ko vozilo na cesti 'sreča' prometni znak ali označbo …), ki jih predpisujejo EU uradniki. Britanci so ob preverjanju delovanja sistema ISA uporabili več vozil, najslabše pa se je obnesel SUV izdelek znamke MG (model ZS), ki je sicer sposoben opraviti takšen test po ohlapnih EU normah, kjer je njegov ISA sistem ob vožnji uspešno prebral 91,3 odstotka prometnih označb, medtem ko je na bolj rigoroznem testiranju organizacije Thatcham Research uspešno prebral in interpretiral samo še 74,3 odstotka prometnih znakov. V praksi to pomeni, da je na razdalji 400 kilometrov spregledal ali pa napačno interpretiral vsak 4. prometni znak, oziroma označbo. Tudi najbolje ocenjeni kandidat (BMW i5) na tem testu, ki se hvali z zelo solidno EU oceno (98,39 odstotkov pravilno interpretiranih cestnih označb) je v realnih okoliščinah uspešno prebral samo 90,3 odstotkov prometne signalizacije.
Zakaj je to tako pomembno? Prvič zaradi tega, ker takšni sistemi pri voznikih ustvarjajo iluzijo varnosti, drugič pa zaradi tega, ker lahko netočno delovanje takšnega sistema v kombinaciji z delujočim aktivnim tempomatom povzroči nenadno zaviranje ali pa nenadno pospeševanje vozila. Oboje pa lahko povzroči nevarnost za potnike v takšnem vozilu in za vse ostale udeležence v cestnem prometu. Posledično lahko vozniki vozil, ki so opremljeni s takšno 'invalidsko opremo', izgubijo zaupanje v delovanje takšnih asistenčnih sistemov in jih enostavno izklopijo. In zakaj so takšni nezanesljivi asistenčni sistemi potem sploh lahko vgrajeni v avtomobile? Predvsem zaradi pohlepa proizvajalcev elektronike in proizvajalcev avtomobilov, ki vam v interesu varnosti vgradijo in prodajo nekaj, kar sploh ne deluje 100-odstotno …
