Leta 1970 se je na tržišču pojavila prva Oplova manta (1970-1975), ki je za številne ljubitelje vozil znamke Opel še vedno eden izmed najlepših serijskih oplov. Približno dve leti pred prihodom tega legendarnega kupeja smo dobili prototip z enako modelno oznako, ki so ga ustvarili Italijani.
Prototip znamke Bizzarrini, ki se je prvič pojavil že davnega leta 1968, lahko v današnjih časih označimo kot enega izmed najbolj vplivnih prototipov na področju oblikovanja superšportnih vozil z vgrajenim sredinsko nameščenim pogonskim sklopom. Bizzarrininijeva manta pa je posebna še iz enega razloga, ker je nastala v rekordno odmerjenih 40. dneh. V primeru te mante, ki nakazuje povezavo z živimi bitji v morju tudi ob pomoči izbrane karoserijske barve, govorimo o prvem izdelku tedaj na novoustanovljene karoserijske delavnice Italdesign, ki sta jo takrat ustanovila sedaj že izredno slavni Giorgetto Giugiaro in njegov partner, konstruktor Aldo Mantovani.
Leta 1968 se je Giugiaro odločil za samostojno pot. Pred tem je Giorgetto Giugiaro delal kot oblikovalec pri znamki FIAT, kasneje pa tudi pri oblikovalskih hišah Bertone in Ghia. Za prvi nastop na novo ustanovljenega podjetja na tedanjem avtomobilskem salonu v Torinu je Giugiaro želel ustvariti nekaj povsem novega, nekaj kar bi odstopalo od tedanjih uveljavljenih smernic v avtomobilskem oblikovanju. Tako smo dobili prvo manto, ekstremno zašiljen prototip (dolžina: 410 cm, širina: 186 cm, višina: 105 cm) 3-sedežnega superšportnega avtomobila (3-sedežni koncept, ki smo ga kasneje občudovali tudi pri mclarnu F1, smo sicer spoznali že leta 1966 pri ferrariju z oznako 365 P 'Berlinetta Speciale'), ki ni nikoli prišel v serijsko proizvodnjo.
Manta je nastala na osnovi neuporabljene vozne šasije dirkalnika znamke Bizzarrini (model P538), ki zaradi spremenjenih FIA pravil ni smel več nastopati na dirkah, posledično sta Giugiaro in Mantovani ob načrtovanju in izdelavi prototipne mante pridobila veliko časa, čeprav se vse ni odvijalo po načrtih. Posledično so tedanji obiskovalci avtomobilskega salona v Torinu lahko občudovali nevozni prototip z vgrajenim V8 pogonskim sklopom znamke Chevrolet, ki je lahko mobiliziral 294 kW (400 KM) pogonske moči. V teoriji bi manta lahko dosegla končno hitrost v območju 330 km/h, vendar tega niso nikoli preizkusili v praksi. Ekstremna nagnjenost vetrobranskega stekla je prinesla težave glede upravljanja vozila, predvsem zaradi okrnjenega pogleda skozi vetrobransko steklo. To težavo je Mantovani rešil s tremi tankimi odprtinami na prednjem delu karoserije pod vetrobranskim steklom, ki so bile zastekljene od znotraj, da niso imele prevelikega vpliva na aerodinamiko vozila.
Leta 2000 je prototipna manta doživela obširno prenovo, ker gre v primeru tega prototipa, ki je sedaj morda celo v voznem stanju, za izredno vplivno vozilo na področju avtomobilskega oblikovanja, istočasno pa ob tem govorimo tudi o prvem prototipu sedaj že dobro uveljavljene oblikovalske hiše Italdesign. Zato si zasluži pozornost in častno mesto v zgodovini tega uspešnega podjetja.
