Micra je temelj na katerem je zrasel novodobni Nissan. V skoraj 30 letih so jih izdelali več kot 5,65 milijona. Sledi jim nova micra, četrti rod avtomobila, ki se ponaša s slavnim in uspešnim imenom.

»Micra je izjemno pomemben avtomobil v Nissanovi zgodovini. Bil je prvi japonski avtomobil, ki si je priboril laskavi naziv International Car of the Year. Od vedno je navduševal mlade in stare, mlade in izkušene voznike, ženske in moške. Zagotovo jih bo navdušila tudi nova micra in nadaljevala veliko zgodbo o uspehu.«

»Prepričani smo, da bo v Evropi uspešna, saj ima vse ključne značilnosti in potrebne vsebine za to. Še več, zagotovo bo izstopala iz povprečja s pionirsko vlogo pri uvajanju inovativnih tehnologij, ki odločno lajšajo vsakdanjik ter večajo udobje in rafiniranost. Obenem je ob kompaktnih zunanjih merah v notranjosti posebej prostorna. Vse to ponuja za sprejemljivo ceno.« Vincent Wijen, podpredsednik Nissan Europa, zadolžen za marketing.

Micra Mk 1: 1982 do 1992
Micra si je pridobila zveste privržence z združitvijo številnih lastnosti, kot so preprosta v vožnji - preprosta na pogled, svoje je dodalo tudi cenovno in stroškovno ugodno lastništvo. Še posebej hitro je postala priljubljena v Evropi, Avstraliji, Aziji in na Daljnem Vzhodu. Kot izjemna potrditev kakovosti vseh treh rodov avtomobila do slej, pa so prav micre same, saj jih je mogoče še vedno srečati na cestah, še posebej na mestnih vpadnicah in ulicah.

Micrina zgodba se je začela proti koncu leta 1982, ko je Nissan z novim avtomobilom na Japonskem zamenjal Datsun Cherry, dolgoletno stalnico v ponudbi. Na začetku je bil March, kakor so Micro vedno imenovali na Japonskem, na voljo le s tremi vrati. Predstavil se je kot popolna, majhna kombilimuzina, s sprednjim pogonom.

Preprosto oblikovana zunanjost je skrivala marsikaj izjemnega. Motor je bil posebej napreden štirivaljnik iz aluminija, z odmično gredjo v glavi ter z delovno prostornino enega litra. Postavil je številna nova merila za motorje razreda, ki mu je pripadal. Kljub zmerni moči (40 kW/55 KM) je z majhno maso in izrazitim nagnjenjem k vrtenju v višje vrtljaje prepričal in pridobil novi rod kupcev majhnih avtomobilov. In to daleč pred tem, ko so avtomobili s tovrstnimi motorji postali vsakdanji.

Prodaja tega legendarnega avtomobila je v Evropi stekla leta 1983. Poimenovali so ga micra. Uspešno so ga prodajali tri leta, preden je doživel prvo večjo osvežitev. Ta je ostala posebej prepoznavna po velikih zadnjih lučeh. A še večja novost je med kupce zapeljala v začetku leta 1989. To je bila petvratna različica. Tako ta, kot že uveljavljena s tremi vrati, se je postavljala z novo masko motorja, novimi sprednjimi lučmi in še vrsto drugimi, manjšimi oblikovnimi popravki.

Najbolj pomembna sprememba je bila skrita pod motornim pokrovom, kjer je domovinsko pravico dobil 1,2-litrski član družine motorjev MA iz lahke litine. Zahvaljujoč elektronskemu nadzoru enojnega uplinjača, se je postavljal z močjo 59 KM.

Glede moči je bilo to največ, kar je prvi rod ponudil v Evropi. Zato se je na Japonskem pisala povsem drugačna motorna zgodba. Leta 1985, tri leta po začetku prodaje, je ponudbo dopolnil March Turbo. A najboljše je še čakalo na veliko odobravanje japonske publike.
Leta 1989 je Nissan predstavil March Superturbo. Njegov kultni status je potrdila številčno omejena serija, le 10.000 izdelanih primerkov. Homologiran je bil za dirkaško udejstvovanje. Poganjal ga je športno uveljavljeni motor z delovno prostornino 930 kubičnih centimetrov in osmimi ventili. S turbinskim polnilnikom in občasno delujočim super polnilnikom, se je Superturbo postavljal z največjo močjo, zdravih 110 konjev. Za pospešek od nič do 100 km/h je potreboval 7,7 s. Dosegel je največjo hitrost 180 km/h.

Na voljo je bil s tristopenjskim samodejnim menjalnikom in ročnim petstopenjskim menjalnikom. Postavljal se je z zaporo diferenciala z visoko sklopko in glede na izvedbo, s prestižnimi elementi opreme, kot sta za tiste čase bila klimatska naprava in električni pomik stekel. Superturbo in njegov bolj civiliziran brat March R, sta sprožila nastanek še nekaj bolj nevsakdanjih različic K10, ki pa so vse bile na prodaj le na Japonskem.

Na osnovi platforme March/Micra je Nissan izdelal nekaj posebnih, v zelo omejenih serijah, izdelanih avtomobilov, kot je bil obli Be-1 (predstavljen na avtomobilskem salonu v Tokiu leta 1985) in svojevrstni karavan Nissan Pao (1987). Nissan je na osnovi Micre razvil tudi majhen, svojevrstno zaobljen dostavnik S-Cargo.

Morda najbolj znan v Evropi je Figaro s platneno streho, ki je luč sveta ugledal leta 1989 na avtomobilskem salonu v Tokiu in med kupce zapeljal dve leti kasneje. Izdelali so le 20.000 teh posebnežev retro oblike. Figaro je bil tako priljubljen, da je moral Nissan zanj organizirati loterijo. Zmagovite srečke so omogočale nakup.

V Evropi je K10, z izjemno trajnostjo pridobival pristaše še po tem, ko so ga nehali izdelovati. Leta 2006 je britanska revija Auto Express objavila podatek, da je od 340.000 prodanih Micer K10, na cestah še vedno 30 odstotkov, se pravi 96.000 vozil. Neverjetno za avtomobil, ki so ga nehali izdelovati 14 let pred tem.

Micra Mk2: 1992 do 2002
Po desetih letih vztrajanja v vrhu je napočil čas novega rodu. Izdelavo Micre K11, ki je bila že od začetka na voljo s tremi in petimi vrati, so zagnali na Japonskem v začetka leta 1992. Na evropski trg je zapeljala šele proti koncu naslednjega leta.

Ker je dosledno povzemal obliko K10 je bil K11 nadvse zabaven avtomobil. Ker je bila oblika že povsem domača na evropskih cestah, si ni bilo obetati kakšnega večjega navdušenja ob prihodu novega rodu. A je prijetna oblost nemudoma navdušila širok krog, predvsem mladih kupcev.

K11 je bil pomemben zaradi marsičesa. Tehnične značilnosti avtomobila so se dramatično spremenile. Ponovno je navdušil z motorjem, v bistvu z dvema. To je bil par dveh na novo razvitih štirivaljnikov iz lahke litine, dvema odmičnima gredema v glavi in 16 ventili. Njuna delovna prostornina je znašala liter in 1,3-litra. Oba motorja sta imela elektronski vbrizg goriva. Dosegla sta največji moči 55 KM oziroma 75 KM in tako več kot dorasla vlogi naslednika motorjem iz K10.

Micra je dozorela tudi glede opremljenosti in, še posebej opazno, varnosti. Kot elementi serijske ali dodatne opreme so bili na voljo številni elementi, ki so bili do takrat ohranjeni le za večje avtomobile. Marsikaterega do tedaj ni bilo v razredu mestnih avtomobilov. Del serijske opreme so bili zategovalniki varnostnih pasov s predvidljivim popuščanjem. V desetih letih tržnega življenja so ponudbo postopoma dopolnili elementi, kot so zavorni dodatek ABS, varnostne zračne blazine, elektronski pomik stekel, osrednja ključavnica in celo klimatska naprava.

Izjemna kombinacija kakovosti, velike vrednosti, zmogljivosti, opremljenosti, voznih lastnosti in veselja do življenja ni prepričala samo kupcev. Žirija priznanih mednarodnih novinarjev je Micro izbrala za Avtomobil leta 1993. Tako je Micra ostala prvi japonski avtomobil, ki je pridobil to izjemno priznanje v Evropi. Ob tem ne gre zanemariti, da K11 ni bil tradicionalno japonski avtomobil. Izdelovali so ga v Evropi.

Nissan je zagnal izdelavo avtomobilov v Evropi leta 1984, ko je na severu Anglije, v tovarni Nissan Motor Manufacturing UK začel sestavljati Bluebirde, ki so tja prispeli v obliki CKD. Lokalni delež izdelave se je postopoma večal in ko je Primera zamenjala Bluebird v tovarnah v Tyne in Wearu je bila že popolnoma evropske izdelave.

Tovarna v Sunderlandu je dosegla stopnjo kakovosti in produktivnosti na osnovi katerih je bilo odločeno, da bo tam na drugem proizvodnem traku leta 1992 stekla izdelava nove Micre.

K11 je prepričal celo širši krog ljudi kot K10. Bil je preprosto vodljiv, a sočasno neodvisen, z večjimi zmogljivostmi in bolj zapeljiv. Kot takšen je na svojo stran pridobil predvsem mlade kupce. V mestih je Micra začela uživati vlogo kultnega avtomobila, ki je množično prepričal ženske. Tako ženske kot moške je prepričala tudi razsežnost avtomobilskega športa. Komur ni bilo dovolj serijski 75 KM je bil pripravljen storiti marsikaj. Še danes je na cestah kar nekaj K11, ki so jim uspeli v nos stlačiti dvolitrski motor s turbinskim polnilnikom vzetim iz Primere.

Življenje drugega rodu Micre ni teklo po danes ustaljenih tirnicah. Manjšo oblikovno osvežitev je doživela leta 1996. Bolj ali manj obsežne spremembe pa dve leti pozneje, leta 1998. Pločevinasti deli so ostali skorajda nespremenjeni, podobo so najbolj predrugačili nosu in zadku. Na bok pa so dodali nenavaden val.

Še enkrat je bila največja novost skrita pod motornim pokrovom. Leta 1998 je v Micro prispel 1,5-litrski turbo dizelski motor skupine PSA.

Številne variacije na osnovno temo so zopet izjemno uspevale na Japonskem. Nissan je na njeni osnovi izdelal karavansko različico, ki jo je poimenoval Box. Množili so se tudi posebneži retro podobe; Tango, Bolero, Juke, Rumba in Polka. Nisan je izdelal tudi Micro kabriolet. Številna podjetja in delavnice, ki se ukvarjajo s predelavo avtomobilov, pa so takrat Micro uporabljali za osnovo izdelave posnetkov klasičnih britanskih avtomobilov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Priljubljenost K11 ni popustila polnih deset let. Zadnjo večjo oblikovno osvežitev in novi 1,4-litrski motor je dobila leta 2000. To je bil avtomobil, ki je Nissan ohranil pri življenju. Konec devetdesetih se je namreč družba znašla v finančnih težavah. Iz kočljivega položaja, v katerem je bila brez zadostnih sredstev za razvoj, se je izvila s povezavo z Renaultom.

Micra Mk3: 2002 do 2010
Ko je zveza Renault Nissan pridobila na moči in zaupanju, je napočil trenutek za K12. Njen radikalno obel dizajn, dragocene luči in številni elementi opreme, ki so bili do takrat ohranjeni le za velike avtomobile, so prepričali kritično javnost in kupce. Razvita na osnovi 70 mm daljše platforme, ki je nastala v skupnem razvoju z Renaultom, je K12 postavil nova merila za tako imenovane supermini avtomobile, ki so ji sledili. Najbolj opazna novost zasnove in oblike je bil odločno naprej potisnjen potniški prostor, ki je v povezavi z visoko in široko karoserije omogočil veliko notranjo prostornost.

Na začetku prodaje je bila za kratek čas na voljo z motorjem z enim litrom delovne prostornine. Kasneje sta ponudbo dopolni dve zmogljivostni stopnji 1,2-litrskega motorja (65 KM in 80 KM). Največjo moč je imel 1,4-litrski motor, ki je dosegel 88 KM. Ponudbo je zaokrožil 1,5-litrski turbodizelski motor Renaulta, ki je dosegel največjo moč 86 KM. Tretji rod Micre je bil opremljen s številnimi elementi opreme, ki so za majhne mestne avtomobile izzivalni še danes.

Mednje sodi tipalo za dež – sistem, ki samodejno upravlja delovanje brisalnikov, zadnji sedeži z vzdolžnim pomikom, s katerimi je mogoče prilagajati notranjost glede na zahtevo po več prostora za noge zadaj sedečih ali po večjem prtljažniku. K12 je bil eden prvih avtomobil na evropskem trgu brez konvencionalnega ključa. Nissanov inteligentni ključ je imel uporabnik preprosto shranjenega v žepu ali torbici in odprl vrata ter zagnal motor s preprostim dotikom kljuke oziroma s pritiskom na stikalo za zagon.

Številne rešitve so večale uporabnost avtomobila. Veliko je bilo prostorov za odlaganje in hrambo najrazličnejših predmetov v notranjosti, vključno z mrežo pod sopotnikovim sedežem. Ponudbo so zaokrožale tudi domiselne rešitve, kot je možnost programiranja potovalnega računalnika, da čestita vozniku za rojstni dan.

Avtomobil je dosegel tolikšno priljubljenost, da je tovarna v Sunderlandu 20 mesecev po zagonu, leta 2004, izdelala že 250.000 novih Micer in jih izvozila na 44 trgov izven Velike Britanije.

Oblikovna osvežitev leta 2005 je nekoliko pomladila zunanjost, predvsem pa namenila notranjosti nove materiale in nove sedeže, z boljšo podporo telesu. Med pridobitvami zunanjosti so bili odbijači, ki so uspešneje prestrezali udarce ob 'parkiranju na dotik', značilnem za Parižane.

Tako kot veleva tradicija je bila največja novost ohranjena za motorni prostor. Izjemna vodljivost in odzivnost Micre sta bili odločneje izrabljeni z novo, zmogljivejšo različico 160 SR, ki jo je poganja 1,6-litrski motor z največjo močjo 110 KM. Različici so prilagodili in utrdili podvozje.

Japonska nadarjenost nadgradnje Marcha z najrazličnejšimi tematskimi izvedbami, se je seveda nadaljevala tudi s K12. V Evropo pa je končno zapeljala tretja karoserijska različica, ki je dopolnila ponudbo tri in petvratne kombilimuzine. Micro C+C so zasnovali in razvili v novem evropskem oblikovalskem centru Nissan Design Europe in tako spremenili kombilimuzino v kupe/kabriolet, s trdno zložljivo streho.

Skozi celotno življenjsko obdobje je bila Micra v Evropi prepoznana kot slogovno dovršen, atraktiven, modni mestni avtomobil. To so potrdile tudi posebne izvedbe v sodelovanju s priznanimi izdelovalci modnih dodatkov, torbic in oblačil, kot sta Mandarina Duck v Španiji in Lolita Lempicka v Franciji. Jubilejni model ob 25 obletnici je bil eden izmed prvih avtomobilov, opremljen s priključkom za iPod.

Izdelana v Sunderlandu, vzporedno z izhodiščnima karoserijskima različicama, je Micra C+C s svojo kompleksno zložljivo trdno streho, ki so jo zasnovali pri Nissan Technical Center Europe in dokončno razvili pri specialistu Karmannu, postala prva v Evropi izdelana Micra, prodajana na Japonskem.

Sunderland je pomahal Micri v slovo 16. julija 2010, po približno 18 let, ko je prvi v Evropi izdelan primerek zapeljal s tekočega traku. Prav Micra je tovarno v Sundrlandu spremenila v tovarno velikega obsega sočasne izdelave različnih modelov. Tam je bilo izdelanih 1,4 milijona K11 in K12, skupaj s 31.000 Micer C+C.

V celoti je bilo v Sunderlandu izdelano, od leta 1992 do 2010, 2.368.704 Micer. To predstavlja 40 odstotkov vseh v tej tovarni izdelanih avtomobilov, ki je začela delovati 1986. Sunderland je sicer izgubil Micro, a je dobil Juke. Izdelavo najnovejšega med Nissanovimi crossover avtomobili so zagnali avgusta.

Micra Mk4: 2010 do ?
Micra je vstopila v novo življenjsko obdobje. Izdelavo evropskih Micer s povsem novo patformo, novo zasnovo, novo obliko in novima motorjema je bila prenesena v Indijo.

Nissanov načrt po katerem bodo avtomobil izdelovali v štirih tovarnah in ga ponudili na največ trgov do slej, pomeni, da bo Micra še naprej, če ne celo bolj, kot kadarkoli do slej, temelj današnjega Nissana. Tako kot je bila izvirna pred skoraj tremi desetletji.