Maserati 5000 GT Coupe by Bertone (1961)
Maserati 5000 GT Coupe Indianapolis by Allemano (1961)
Maserati 5000 GT Coupe by Ghia (1961)
Maserati 5000 GT Coupe by Allemano (1961-1964)
Maserati 5000 GT Coupe by Frua (1962-1964)
V današnji zgodbi bomo obudili spomin na enega izmed najbolj prestižnih 'serijskih' maseratijev vseh časov, ki je v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja v Bologno privabil najbogatejše in najvplivnejše zemljane tedanjega časa.
Zgodba o tem izredno prestižnem in zmogljivem športnem avtomobilu (klasični 2+2 kupe) se je pričela že leta 1958, ko se je tedanji iranski šah Mohamed Reza Pahlavi med bivanjem v Parizu srečal z enim izmed uradnih zastopnikov znamke Maserati. Polkovnik John Simone je iranskemu šahu ponudil testno vožnjo z modelom 3500 GT, ki sta jo izvedla kar na tedanjih pariških cestah. Danes že legendarni italijanski kupe je takrat navdušil iranskega bogataša do te mere, da je z Italijani kmalu zatem sklenil pogodbo o dobavi novega maseratija, vendar je ob tem zahteval tudi to, da mora avtomobil ustrezati njegovi javni podobi in položaju.
To sporočilo so v Bologni zelo dobro razumeli, ker jim je bilo takoj jasno, da želi iranski šah dobiti nadstandardni izdelek. K sreči se je vse skupaj odvijalo ravno v obdobju, ko so dirkalniki znamke Maserati na dirkalnih stezah pometali s konkurenco, posledično so bile blagajne italijanskega podjetja polne. Pri organizaciji FIA so leta 1957 prekinili dominanco maseratijev z uvedbo novih pravil dirkaške igre, ki so na novo omejevala delovno prostornino vgrajenih pogonskih motorjev. Po novem so imeli tekmovalni motorji lahko največ tri litre delovne prostornine. In ravno, ko so se Italijani ubadali z vprašanjem, kaj naj naredijo s preostalimi 4,5-litrskimi bencinskimi osemvaljniki, se je pojavilo naročilo iranskega šaha.
Giorgio Alfieri, tedanji Maseratijev 'motorni guru', je takrat hitro prepoznal vrednost že skoraj odpisanih pogonskih sklopov iz tekmovalnega modela 450 S, ki so kmalu zatem doživeli ponovno rojstvo, pred tem pa so dobili tudi nekaj več 'volumna', ker so jim Italijani ob njihovi transformaciji iz tekmovalnih v serijske motorje povečali delovno prostornino na 4,9 litra. Italijanski atmosferski 90-stopinjski 'Twin Spark' 16v V8 motor je lahko mobiliziral od 239 (325 KM pri 5500 vrt/min) do 257 kW (350 KM pri 6000 vrt/min) pogonske moči ter 447 Nm motornega navora pri 4000 vrtljajih v minuti. Do leta 1960 so za dobavo pogonskega goriva skrbeli štirje uplinjači znamke Weber (tip 45 IDM), kasneje so jih nadomestili z indirektnim vbrizgom goriva znamke Lucas.
Za tehnološko platformo so uporabili nosilni okvir modela 3500 GT, ki so ga za to priložnost dodatno okrepili, medtem ko je karoserija nastala v obratih milanskega podjetja Carrozzeria Touring, kjer so se v tem primeru podpisali tudi pod obliko avtomobila, ki je znan po dodatnem imenu 'Scià di Persia'. Leta 1959 je iranski šah prevzel unikatni model s prvič uporabljeno modelno oznako 5000 GT (dolžina: 4760 mm, širina: 1700 mm, višina: 1320 mm, medosna razdalja: 2600 mm, masa avtomobila: 1652 kg, avtomobil ima nameščena 16-palčna kolesa), ki ga je Iranec stacioniral na svojem posestvu v bližini švicarskega mesteca St. Moritz. Še v istem letu so izdelali še en primerek, ki ga je naročil tedanji južnoafriški milijarder Basil Read. Prva 'serijska različica' (izdelali so samo 22 primerkov) se je pojavila šele leta 1961. Vse tovarniško oblečene različice modela 5000 GT imajo karoserijo, oblikovano in izdelano pri oblikovalski hiši, ki jo je vodil Serafino Allemano.
Obstaja pa še nekaj različic tega modela, ki so jih oblekli drugi krojači pločevine. Fernandino Innocenti, milanski industrialec, ki ga povezujemo predvsem z italijanskimi miniji (licenčna proizvodnja prvotnega britanskega minija) ter skuterji lambretta, si je leta 1961 omislil 5000 GT s parom prednjih, električno nastavljivih sedežev. Ta unikatni primerek so oblikovali in izdelali pri oblikovalski hiši Ghia, ki je bila takrat še samostojna. Za obliko unikatne spider različice s pogrezljivim parom prednjih žarometov, ki si jo je omislil ameriški milijarder Briggs Cunningham, je poskrbel Giovanni Michelotti, medtem ko je za obliko unikata, ki ga je prejel Aga Khan IV, poskrbel Pietro Frua. Maserati 5000 GT je navdušil tudi nesojenega italijanskega kralja (Giovanni Agnelli). Zanj so ustvarili posebno različico s karoserijo, oblikovano pri Pininfarini. Poznavalci pravijo, da je Agnelli zahteval, da ustvarijo avtomobil brez možne identifikacije blagovne znamke, zato na avtomobilu ni bilo nobenih logotipov in modelnih oznak. Na koncu velja omeniti še podatek o končni hitrosti tega avtomobila, ki je takrat osupnil svet. Srečni lastniki tega modela so lahko z njim dosegali hitrosti v območju od 248 do 272 km/h.
