Avto.info

Alfa Romeo Sauber F1 Team

Začetek zmagovitega partnerstva?

Alfa Romeo Sauber F1 Team

Alfa Romeo Sauber F1 Team

Avtor: Foto: Alfa Romeo
Alfa Romeo Tipo 158/47 Alfetta

Alfa Romeo Tipo 158/47 Alfetta

Alfa Romeo Tipo 158/47 Alfetta

Alfa Romeo Tipo 158/47 Alfetta

Alfa Romeo Tipo 159 Alfetta

Alfa Romeo Tipo 159 Alfetta

Alfa Romeo Tipo 159 Alfetta

Alfa Romeo Tipo 159 Alfetta

Alfa Romeo 177

Alfa Romeo 177

Alfa Romeo 177

Alfa Romeo 177

Alfa Romeo 179

Alfa Romeo 179

Alfa Romeo 179

Alfa Romeo 179

Alfa Romeo 179C

Alfa Romeo 179C

Alfa Romeo 179C

Alfa Romeo 179C

29. novembra 2017 nas je doletela presenetljiva uradna novica glede vrnitve znamke Alfa Romeo v karavano formule 1, čeprav se je o tem neuradno šušljalo že kar nekaj časa. Italijani se tokrat vračajo kot enakovredni partner švicarskega moštva, ki ga vodi Peter Sauber.

Sergio Marchionne, prvi mož koncerna FCA, ni nikoli skrival želje po vrnitvi milanske znamke v 'kraljevski tekmovalni razred', ker so zmage na dirkalnih stezah še vedno najboljše sredstvo za poliranje in utrditev ugleda, veliko bolj pa preseneča 'konfiguracija' (šasija: Sauber, ime moštva: Alfa Romeo, pogonski sklop: Ferrari, finančna sredstva: FIAT), ki naj bi znamki z izrazito športnim apelom (v celotni zgodovini avtomobilizma boste težko našli znamko, ki bi lahko parirala znamki Alfa Romeo glede števila izdelanih športnih prototipov in maloserijskih tekmovalnih vozil …) pomagala pri morebitni vrnitvi v obdobje, ko je znamka Alfa Romeo kraljevala v prvenstvih formule 1.

To zmagovito obdobje, ki so ga v Milanu okronali z dvema naslovoma svetovnih prvakov, je trajalo samo dve leti, potem se je znamka Alfa Romeo umaknila iz prvenstva formule 1. Alfina serija zmag se je pričela 13. maja 1950 na britanskem dirkališču Silverstone, na otvoritveni dirki prve sezone formule 1, in na koncu sezone končala s šestimi zmagami na šestih dirkališčih. Za to so zaslužni tudi tedanji vozniki (G. Farina, H.M. Fangio, L. Fagioli). Giuseppe 'Nino' Farina (1906 – 1966), nečak legendarnega italijanskega oblikovalca (Battista 'Pinin' Farina), je ob tem poskrbel za tri zmage, naslov podprvaka je leta 1950 pripadel legendarnemu Argentincu (Juan Manuel Fangio (1911-1995)).

Za prevlado milanskega moštva na dirkalnih stezah leta 1950 so Italijani uporabili dirkalnik (tipo 158/47 'Alfetta' (1947-1950), ki so ga začeli razvijati že leta 1937. Na začetku razvoja je vgrajeni vrstni 1,5-litrski bencinski 8-valjni motor, ki je nastal na osnovi 3,0-litrskega 16-valjnega V motorja (tip 16K-316) lahko mobiliziral samo 195 'atmosferskih konj' (143 kW) pri športnih 7200 vrtljajih v minuti, že leta 1939 so povečali moč na 225 KM (165 kW) pri 7500 vrtljajih v minuti. Vozila na štartu prve dirke formule 1 so bila opremljena z modificiranimi predvojnimi pogonskimi sklopi, ker so jim Italijani pritaknili dvostopenjske mehanske kompresorje znamke Rootes, ki so na koncu motornega razvoja povečali razpoložljivo pogonsko moč na 350 KM (257 kW). Ob tem je zanimiv tudi podatek o povprečni porabi takšnega motorja na vsakih 100 prevoženih kilometrov, ker govorimo o skoraj neverjetnih 170 litrih bencinskega goriva, so pa z njim lahko dosegli največjo hitrost 290 km/h.

Leta 1951 so v Milanu predstavili evolucijsko izpeljanko modela 158, znano kot tipo 159 'Alfetta'. V tem primeru je vgrajeni 8-valjni pogonski sklop lahko mobiliziral 425 KM (312 kW) in pognal alfetto do 320 km/h. V tem letu je na stezah blestel predvsem Juan Manuel Fangio, ki je z alfo zmagal trikrat in na koncu postal svetovni prvak formule 1. Mesto podprvaka je leta 1951 zavzel še en voznik modela tipo 158, legendarni Alberto Ascari. Prvi povratek v karavano formule 1 se je zgodil leta 1961, vendar je imela milanska znamka takrat samo vlogo dobavitelja pogonskih sklopov za različna tedanja moštva. S tem so se ukvarjali do leta 1979, ker so se takrat odločili za samostojni nastop (moštvi Autodelta in Marlboro/Benetton Team Alfa Romeo (1979–1985)), tako smo leta 1977 dobili tipo 177, ki so mu kasneje sledile še evolucijske izpeljanke (179 (1979-1980), 179B in 179C (1981), 179D (1981-1982), 182 (1982), 182T (1982), 183T (1983), 184T (1984) in 184TB ter 185T (1985)).

Nepozabna pa je tudi vloga milanskih pogonskih sklopov pri razvoju dirkalnika moštva Brabham (model BT46). Vanj so vgrajevali 3,0-litrski 12-valjni bokserski motor, ki je leta 1978 ob povezavi s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom lahko mobiliziral 520 bhp (388 kW/527 KM) pri 12.000 vrtljajih v minuti. Zanimiva pa je tudi kasnejša milanska vloga pri razvoju turbobencinskih tekmovalnih sklopov, ker so leta 1987 sklenili zavezništvo s francosko znamko Ligier, kateri naj bi v naslednji sezoni formule 1 zagotovili primerne pogonske sklope (1,5-litrski 'twin-turbo' vrstni štirivaljnik, 850 bhp (634 kW/ 862 KM)), vendar je izpeljavo projekta kasneje preprečil novi lastnik (koncern FIAT) znamke Alfa Romeo. Sedaj, po približno 30-letni odsotnosti se znamka Alfa Romeo vrača k svojim tekmovalnim koreninam, kako uspešna bo vrnitev ob sodelovanju s švicarskim moštvom, ki je postalo cenjeno predvsem zaradi uspešnega sodelovanja z znamko Mercedes-Benz (tekmovalna modela sauber-mercedes C9 in C11, avtomobila, ki sta navdihnila nastanek Paganijeve zonde), pa bo pokazal čas. Pri obeh akterjih imajo na voljo veliko izkušenj in znanja …

Alfa Romeo 179D

Alfa Romeo 179D

Alfa Romeo 182

Alfa Romeo 182

Alfa Romeo 182

Alfa Romeo 182

Alfa Romeo 183T

Alfa Romeo 183T

Alfa Romeo 183T

Alfa Romeo 183T

Alfa Romeo 184T

Alfa Romeo 184T

Alfa Romeo 184T

Alfa Romeo 184T

Alfa Romeo 184TB

Alfa Romeo 184TB

Send to Kindle
| Share

Oddaj komentar

Iskalnik rabljenih vozil

Išči

E-novice s področja avtomobilizma - prijava / odjava
Zvezdne steze Denis Avdič
Video trening varne vožnje
Video test Renault scenic dCi 110 EDC bose
Video test audi A8 3,0 TDI quattro
Domača predstavitev kia picanto
Domača predstavitev citroën DS4
Video test fiat punto evo
Reportaža - Vzhajajoča dežela avtomobilov