V Kaliforniji (Long Beach), kjer se bo 16. novembra pričel odvijati letošnji 'Progressive Motorcycle Show', se bo publiki prvič predstavil striktno električno gnani 3-kolesni prototipni izdelek ruske znamke Ural, ki ga premika pogonska tehnika kalifornijske znamke Zero Motorcycles.
Rusko motociklistično znamko poznamo predvsem po zaslugi trmastega vztrajanja pri 3-kolesni motociklistični zasnovi (prikoličar: motocikel s stransko prikolico), ki izvira še iz časov, ko so v Nemčiji vladali nacisti, ker imajo aktualni ruski izdelki, ki jih izvažajo že od leta 1953, skupnega 'nemškega pradeda' v obliki 750-kubičnega BMW-ja R71 (1938-1941, 3.458 izdelanih primerkov). Kasneje so pri ruski znamki zasloveli predvsem na račun terensko orientiranih 3-kolesnih motociklov s prikolicami, sedaj želijo vstopiti tudi na tržišče električnih motociklov.
Izdelavo voznega prototipa, ki se bo v kratkem predstavil potencialnim kupcem v Kaliforniji, je izvedlo nam neznano ameriško podjetje, kjer so v prikoličarja znamke Ural (model CT) vgradili električni pogonski sklop ameriške znamke Zero Motorcycles, ki se lahko pohvali z nekoliko večjo močjo kot serijsko vgrajeni 750-kubični bencinski pogonski sklop. Kupci klasičnega urala prejmejo vozilo z vgrajenim zračno hlajenim 2-valjnim OHV bencinskim motorjem, ki lahko ob povezavi s 4-stopenjskim (+ vzvratna prestava) ročnim menjalnikom mobilizira 41 KM (30 kW) pri 5500 vrtljajih v minuti, električno gnan prikoličar lahko mobilizira 44 kW (60 KM) pogonske moči.
Na prvi pogled je električar v prednosti, vendar samo do trenutka ko preberete podatke o neto masi obeh prikoličarjev. Serijski ural CT tehta 317 kilogramov, medtem ko mora 3-kolesni prototipni električar živeti s 373 kilogrami lastne mase. Zanimivo je tudi priporočilo proizvajalca uporabnikom njihovih 3-kolesnih izdelkov, ker ne oglašujejo končne hitrosti, temveč priporočeno potovalno hitrost, ki znaša v primeru električarja samo 105 km/h, medtem ko je klasično gnani CT v tem pogledu malenkostno hitrejši (112 km/h), ponuja pa tudi boljšo avtonomijo (od 250 do 300 km, odvisno od voznika in ostalih okoliščin …) kot električno gnani prototip, ki naj bi s samo enim polnjenjem akumulatorjev prevozil približno 165 kilometrov, seveda ob upoštevanju priporočil glede potovalne hitrosti, končna hitrost takšnega motocikla je lahko precej višja (140 km/h).
Usoda ruskega prototipa je odvisna od reakcij potencialnih kupcev, če bodo ugodne, lahko Rusi izpeljejo začetek serijske proizvodnje v naslednjih dveh letih.
