Strokovnjaki ameriške organizacije AAA so se tokrat ukvarjali z asistenčnimi sistemi, predvsem so se posvetili delovanju sistemov za ohranjanje voznega pasu, ki po njihovih ugotovitvah sploh ne delujejo zanesljivo. Američani pravijo, da takšni asistenčni sistemi v resnici sploh ne pomagajo vozniku, temveč ga kvečjemu ovirajo …
Zakaj so predstavniki organizacije American Automobile Association tako neprijazni do voznikom 'prijaznih in varnih IT tehnologij', ki nam jih pridno vsiljujejo avtomobilski proizvajalci v navezi s politiko in neresnimi novinarji? Predvsem zaradi tega, ker so Američani pred kratkim v družbi asistenčnih sistemov v enem kosu prepotovali približno 6400 kilometrov po ZDA in ob tem doživeli točno 521 neprijetnih situacij (v povprečju se je zgodila ena napaka ob delovanju asistenčnih sistemov na vsakih 13 prevoženih kilometrov …), v katerih se vgrajeni asistenčni sistemi v petih testnih kandidatih (BMW X7, cadillac CT6, ford edge, KIA telluride in subaru outback) niso pravilno in uspešno odzvali na dogajanje na cesti.
Ob tem so Američani tudi razblinili marketinško pravljico o tem, da v časih, ko bodo na cestah vladali avtonomno vozeči avtomobili, ne bo več prometnih nesreč, niti umrlih ljudi, ker je AAA ocena stanja malo drugačna. Po njihovem mnenju bo v bližnji bodočnosti v prometu na račun avtonomno delujočih avtomobilov samo 40 odstotkov manj prometnih nesreč, odnosno samo 17 odstotkov manj mrtvih udeležencev in samo 9 odstotkov manj ljudi, ki bi se poškodovali v prometnih nesrečah. Čeprav so to definitivno pozitivni izsledki, ker šteje vsako ohranjeno človeško življenje, nimajo prav nič skupnega z obljubami avtomobilskega marketinga, ki nam ob povezavi z nakupi asistenčnih sistemov v novih avtomobilih seveda obljublja 'varnostni raj' na naših cestah.
Sklepna ugotovitev ameriških strokovnjakov je, da lahko delovanje sistemov za ohranjanje voznega pasu označimo kot nezanesljivo, ker delujejo resnično dobro samo v idealnih pogojih (kompletne in dobro vidne talne označbe na cestišču, ki niso starejše (čas nanosa barve) od šestih mesecev …). Posledično so ti sistemi najbolj zaslužni (z njimi je povezanih 73 % primerov nepravilnega, odnosno nedelovanja programske opreme) za težavne situacije ob uporabi asistenčnih sistemov, doživete na približno 6400 kilometrov dolgi testni trasi. Ko so Američani na enem izmed zaprtih (za javnost) testnih cestnih odsekov postavili napihnjeno maketo mirujočega avtomobila, parkiranega tudi na cesti, so se vsi testni kandidati vanj zaleteli na več kot polovici (v 66 odstotkih primerov) izvedenih testov …
Testnim voznikom je najmanj težav (samo 52 incidentov na trasi z dolžino 6400 km) ob delno avtonomni vožnji povzročal izdelek znamke Cadillac, ki je ob vklopljenem sistemu za ohranjanje voznega pasu zahteval samo dvakratno posredovanje voznika, poleg tega je CT6 vedno prepoznal parkirano testno oviro na cesti in se še pravočasno ustavil. Nekoliko slabše (85 incidentov) se je odrezal 'XXL BMW', ker je 13krat zašel na nasprotni vozni pas in se tudi enkrat na polno (brez zaviranja) zaletel v parkirano testno oviro, in to s hitrostjo 47 km/h. Zgodba se je ponovila tudi ob naslednjem testu, vendar je X7 takrat delno prepoznal težavo in jo 'dregnil' samo s 40 km/h. Še več težav so imeli testni vozniki subaruja (103 incidente) in SUV modela (109 incidentov) znamke KIA.
Testni subaru se je na napačnem voznem pasu znašel 35krat, vendar je vedno prepoznal parkiran testni napihljivi avtomobil na robu ceste in se tudi vedno uspešno ustavil. Tega ne moremo reči za model telluride, ki je ob vožnji z vklopljenim sistemom za ohranjanje voznega pasu zašel 58krat. V petih primerih se je velika KIA tudi zaletela v parkirano testno vozilo. Še veliko slabše jo je na testu odnesel Fordov edge, ker je moral voznik ob njegovi 'avtonomni vožnji' posredovati v rekordnem številu (172) primerov. Ob tem se je veliki SUV 65krat znašel na nasprotnem voznem pasu in se tudi enkrat zaletel v parkirano testno vozilo …
