Ralf B. Wehrspohn

Ugledni nemški časopis Die Spiegel je že leta 2006 napovedal novo 'hladno vojno' za nadzor nad nekaterimi viri surovin na našem planetu, ki so potrebne za izdelavo pametnih telefonov, energijsko varčnih žarnic, elektromotorjev in seveda transportnih sredstev, ki jih delno ali pa v celoti poganja elektrika.

Posledično se Nemci zadnjih pet let zelo trudijo, da bi v njihovih inštitutih in drugih raziskovalnih inštitucijah razvili nove proizvodne postopke in materiale, ki bi v bližnji bodočnosti lahko občutno bolje zadovoljili potrebe nemške IT industrije po redkih zemeljskih kovinah, ker so na Kitajskem, kjer predvidevajo, da obstaja največja zemeljska zaloga (90 %) redkih kovin, že leta 2013 poskrbeli, da takšnih gospodarskih dobrin ne pošiljajo več izven kitajskih meja, vse to pa se seveda odraža tudi na svetovnih borzah, kjer cene redkih kovin samo še rastejo. Op tem omenjajo predvsem povečano povpraševanje kupcev po dveh redkih kovinah (neodimij in disprozij), ker jih uporabljajo predvsem za izdelavo magnetov, tudi takšnih v elektromotorjih.

Sedaj so strokovnjaki iz skupine Fraunhofer-Gesellschaft, ki jo v Nemčiji sestavlja 72 različnih raziskovalnih ustanov, predstavili prve rezultate njihovega 5-letnega raziskovalnega dela, ki jih sami opisujejo kot zelo uspešne. Profesor Ralf B. Wehrspohn, ki je 5 let vodil celotni projekt, je ob tem povedal, da so sicer izpolnili zastavljeni cilj (prepolovitev aktualnih nemških potreb po redkih kovinah …), vendar jih čaka še veliko dela, ker se pojavlja čedalje več električno gnanih naprav (tudi v avtomobilih), ki za svoje delovanje potrebujejo čedalje več elektromotorjev, posledično pa bo čedalje večje tudi povpraševanje po redkih kovinah (itrij in skandij ter 15 dodatnih elementov iz skupine lantanidi (lantanij, cerij, prazeodimij, neodimij, prometij, samarij, evropij, gadolinij, terbij, disprozij, holmij, erbij, tulij, iterbij in lutecij)).

Vse nemške razvojne in raziskovalne inštitucije, ki so sodelovale v tem projektu, so najprej analizirale tržišče reklih kovin in kasneje razvile konceptne rešitve pri izdelavi novih elektromotorjev, kjer bo delež recikliranih redkih kovin občutno večji, manjša pa bo tudi količina odpadkov, ki nastane ob proizvodnji elektromotorjev. Eden izmed zastavljenih ciljev nemških strokovnjakov je tudi izdelava konstantnih magnetov iz odpadkov, ki nastanejo v IT proizvodnji. Takšni magneti lahko v praksi dosežejo 96 odstotno moč obstoječih novih magnetov, ki so izdelani ob pomoči uporabe redkih kovin. Nemci so razvili tudi nova ohišja elektromotorjev, ki lahko poskrbijo za boljše termično počutje elektromotorjev, posledično v takšen elektromotor ni potrebno vgrajevati večje količine temperaturno odpornih redkih kovin. Nemci razvijajo tudi alternativne magnete iz povsem novih in drugačnih materialov kot smo jih vajeni, posledično takšen magnet za delovanje ne potrebuje redkih kovin.

Če bo nemškim znanstvenikom uspelo izpeljati zamisli tudi v praksi, potem si nemško gospodarstvo lahko obeta malo predaha, ker bodo za izdelavo sedanjih količin IT komponent in elektro naprav potrebovali samo še petino redkih kovin, ki jih za prej omenjene produkte potrebujejo danes …