Analitiki svetovalnega podjetja BearingPoint so v teh dneh predstavili zanimive izsledke njihove študije ("Electric Market Overview 2020"), kjer ugotavljajo, da se koncept elektromobilnosti po celem svetu uveljavlja zelo neenakomerno, tudi zaradi različnega BDP-ja v državah, ki so postavljene na njihov zemljevid elektromobilnosti.

Aktualna pandemija koronavirusa COVID-19 je prinesla renesanso individualnega osebnega prevoza, poleg tega se čedalje več ljudi zaveda, da bomo morali korenito spremeniti življenjske vzorce, če želimo ohraniti naš planet za generacije, ki prihajajo za nami. Zaradi tega se je že lani povečala tudi prodaja striktno električno gnanih avtomobilov, ki imajo na nekaterih tržiščih že kar visoke tržne deleže med registriranimi vozili. Lep primer tega je bogata Norveška (BDP: skoraj 78.000 $), kjer so imeli lani prvič registrirani striktno električno gnani avtomobili že skoraj 43 odstotni tržni delež, medtem ko je vozila, ki jih premika fosilno gorivo, lani na Norveškem na novo registriralo samo še 31 odstotkov (dizelsko gnana vozila: 16 % / bencinsko gnana vozila: 15 %) njenih prebivalcev (na Norveškem trenutno živi približno 5,4 milijona ljudi). Lani so trgovci Norvežanom dostavili 60.350 (približno) novih električnih avtomobilov.

V tem pogledu so jih lani prehiteli občutno bolj številčni, vendar tudi občutno manj bogati Kitajci (BDP: približno 10.000 $), ker so tam lani registrirali približno 972.000 novih električnih avtomobilov. Posledično so Kitajci trenutno samo na četrtem mestu po doseženem lanskem tržnem deležu (približno 5 %), ki ga imajo pri njih striktno električno gnani avtomobili. Podobne ugotovitve glede lanskega tržnega deleža veljajo tudi za tržišče v ZDA (BDP: približno 65.000 $), kjer se je lani za nakup električnega avtomobila odločilo približno 240.000 kupcev. Obe državi spadata v skupino držav (sestavljajo jo še Brazilija, Indija, Japonska in Rusija), kjer so dizelsko gnani osebni avtomobili kvečjemu domena vaških posebnežev, ker večina njihovih prebivalcev še vedno prisega na bencinsko gnane avtomobile. Vozila (dizelsko gnani osebni avtomobili), ki ob premikanju ustvarjajo zvok 'šivalnih strojev', so priljubljena predvsem v Evropi, čeprav delež 'evropskih traktoristov' pridno upada, to dokazujejo tudi statistični podatki v katere je tokrat zajeta tudi Slovenija (BDP: približno 26.000 $).

Po podatkih, ki so jih zbrali v podjetju BearingPoint imajo električni avtomobili v državi z nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev (gostota prebivalstva na 1 kvadratni kilometer: 103) majhno rezino tržnega kolača, ker je večina (približno 66 %) Slovencev in Slovenk lani ob nakupu novih osebnih avtomobilov prisegala predvsem na bencinsko gnane osebne avtomobile (še vedno najbolj pristni dokaz dobro meščanstva …). Ljudje, ki z vožnjo dizelsko gnanih osebnih avtomobilov okolju jasno sporočajo, da si po 100 prevoženih kilometrih ne morejo privoščiti obcestnega postanka, kjer bi zapravili dva ali pa tri evre (običajna vrednost dodatno porabljenega pogonskega goriva pri bencinsko gnanem avtomobilu ob primerjavi z dizelsko gnanim avtomobilom …) za eno kavo, so pri nas že nekoliko v manjšini (dizelsko gnani avtomobili imajo samo še 28 odstotni tržni delež med vsemi lani na novo registriranimi avtomobili v Sloveniji).

Dodatne in veliko bolj izčrpne informacije o trenutnem stanju in številčnosti striktno električno gnanih vozil pa najdete na 'posterju' v priponki.