Changhe Splash
Changhe Coolcar X5
Changhe Liana A6 Sedan
Changhe Liana A6 SW
Ker živimo v časih, ko postaja kitajsko avtomobilsko tržišče čedalje bolj pomembno za večino proizvajalcev novih avtomobilov, deluje odločitev vodstva koncerna Suzuki na prvi pogled morda nesmiselna, čeprav ima enak razumni vzrok kot leta 2012 sprejeta odločitev o umiku znamke Suzuki iz ZDA.
Današnji časi niso prav nič pisani na kožo proizvajalcem majhnih in resnično kompaktnih (avtomobili z največ 410 cm dolžine …) avtomobilov, ker razvajeni kupci večinoma iščejo čedalje večje, močnejše in posledično tudi težje avtomobile, ta trend se čedalje bolj uveljavlja tudi na Kitajskem, seveda vzporedno z rastjo BDP prihodkov ter posledično večjimi apetiti kitajskih kupcev. V takšnem ozračju proizvajalci, ki so tradicionalno usmerjeni k proizvodnji ekološko bolj sprejemljivih manjših in kompaktnih avtomobilov, težko preživijo. Tega dejstva se zelo dobro zavedajo pri znamki Suzuki, ki je svetovno znani specialist na področju razvoja in proizvodnje majhnih in kompaktnih avtomobilov, zato so se iz ZDA umaknili že leta 2012, ker so njihovi trgovci težko ustregli potrebam kupcev ogromnih in 'bogato rejenih' SUV vozil in poltovornjakov.
Prvo potezo glede umika iz kitajskega tržišča so vodilni pri znamki Suzuki izvedli že v letošnjem juniju, ko so uradno zaključili 'joint-venture' epizodo s kitajsko znamko Changhe (Jiangxi Changhe Automobile Co Ltd.), sedaj so oznanili tudi prodajo 50-odstotnega tržnega deleža v podjetju Changan Automobile Group Co., Ltd., kjer bodo poleg njihovih lastnih modelov še nekaj časa vseeno izdelovali licenčne suzukije, predvsem model lingyang. Pred tem so pri obeh kitajskih avtomobilskih znamkah skoraj 30 let izdelovali lahka gospodarska vozila znamke Suzuki ter pri kitajskih kupcih takrat zelo priljubljen model alto. Položaj na tem tržišču, v katerem se je znašla znamka Suzuki, pa najbolje ponazori uradna statistika, ki pravi, da je imela znamka Suzuki leta 2003, ko je bila kupna moč prebivalcev Kitajske še razmeroma nizka, skoraj 35 odstotni tržni delež. Lani je imela znamka Suzuki na tem največjem (glede na število prebivalcev) tržišču samo še 6,7-odstotni tržni delež.
To, da ta poslovna poteza sploh ne bo imela pomembnega vpliva na globalno poslovanje koncerna Suzuki, je pokazala že nedavno objavljena novica o rekordni prodaji, prometu in dobičku avtomobilske znamke Suzuki v prvem četrtletju poslovnega leta 2018 (1. april 2018 – 31. marec 2019), ker so Japonci v prvih štirih mesecih tega poslovnega leta dostavili kupcem približno 862.000 novih avtomobilov, in to brez podpore kitajskih kupcev. Sedaj se bodo posvetili predvsem indijskemu tržišču, ki ga odlično obvladujejo (vsak drugi v Indiji registriran osebni avtomobil je okrašen z logotipi znamke Suzuki-Maruti). Po napovedih naj bi tam do leta 2030 dvignili letno prodajo novih suzukijev na 5 milijonov primerkov.
