Stig Blomqvist

Kdor reče quattro, misli Audi, in kdor reče Audi, zelo pogosto misli quattro: princip štirih gnanih koles je eden od nosilnih stebrov znamke – že celih 40 let. Od premierne prestavitve izvornega modela quattro na ženevskem avtomobilskem salonu leta 1980 je Audi izdelal že okoli 10,5 milijona avtomobilov s pogonom quattro. Zdaj odpira naslednje poglavje te zgodbe o uspehu: s prototipoma Audi e-tron S in Audi e-tron S Sportback bo premierno predstavil električni nadzor vektorjev navora.

40 let pogona quattro: bilanca uspehov in modelska paleta
Bilanca 40-letne zgodovine pogona quattro je impresivna. Do konca leta 2019 je Audi izdelal 10.448.406 avtomobilov s štirikolesnim pogonom, od tega kar 804.224 v letu 2019. Tega leta je bilo skoraj 45 odstotkov vseh izdelanih Audijevih modelov opremljenih s pogonom quattro – večina je zapeljala s proizvodnih trakov tovarn v krajih Čangčun (Kitajska) in San José Chiapa (Mehika). V Ingolstadtu in Neckarsulmu so 2019 skupno izdelali 258.765 novih avtomobilov z dobro znano tehnologijo štirikolesnega pogona. Pogon quattro je eden od nosilnih stebrov znamke s štirimi krogi. Na voljo je pri vseh modelskih serijah, razen pri kompaktnem modelu A1. Vsi veliki in visokozmogljivi predstavniki znamke ter vsi modeli S in RS že serijsko prenašajo moč na cesto prek vseh štirih koles.

Pogon quattro 2.0: električni nadzor vektorjev navora
Zdaj bo znamka s štirimi krogi predstavila naslednjo razvojno stopnjo električnega štirikolesnega pogona: v prototipih Audi e-tron S in e-tron S Sportback je namreč vgrajen pogon quattro z električnim nadzorom vektorjev navora. Poseg sistema – prenos moči med kolesi – traja le nekaj milisekund. Sistem pri tem lahko vzpostavi ekstremno velike navore, s katerimi vozilo v ovinek zapelje tako dinamično kot športni avtomobili. Audi je prvi proizvajalec v prestižnem segmentu, ki je tehnologijo na ravni velikoserijske proizvodnje razvil s tremi elektromotorji.

Z Audijem e-tron in Audijem e-tron Sportback znamka vstopa v obdobje trajnostne mobilnosti. Pri obeh SUV-modelih sprednjo in zadnjo premo poganjata elektromotorja. S tesno povezanim delovanjem krmilnika za podvozje in krmilnika za pogon je zagotovljeno idealno porazdeljevanje pogonskega navora med obema premama, pri čemer uravnavanje poteka stalno in popolnoma variabilno, potrebne prilagoditve pa se izvedejo v delčku sekunde. Za zagotovitev maksimalne učinkovitosti je pri električnih SUV-jih v večini voznih situacij aktiven samo zadnji elektromotor. Če voznik zahteva več moči, kot jo lahko zagotovi zadnji elektromotor, se izredno hitro dodatno vključi še sprednji motor. To se preventivno zgodi tudi na spolzki podlagi ali med hitro vožnjo skozi ovinke, da ne bi prišlo do zdrsa ali do pod- ali prekrmiljenja vozila. Rezultat so izjemno natančne krmilne lastnosti, katerih značaj je pri različnih parametrih – od brezkompromisne stabilnosti do poudarjene športnosti – mogoče prilagajati s sistemi za uravnavanje podvozja.

Pet pravih: izvedbe mehanskega pogona quattro
Audijeva tehnologija quattro je široko razvejana in natančno prilagojena posameznemu konceptu vozila, pri tem pa je njen skupni imenovalec v vseh modelih povezava s funkcijo porazdeljevanja navora po posameznih kolesih. Ta kot del elektronskega nadzora stabilnosti (ESC) z majhnimi posegi v zavorni sistem v mejnem območju vozne dinamike omogoča natančnejše vodenje vozila.

Za modele z vzdolžno vgrajenim motorjem spredaj sta – glede na izbrani menjalnik – na voljo
dve tehnologiji. Pri stalnem štirikolesnem pogonu quattro, ki je kombiniran z avtomatskim menjalnikom tiptronic s pretvornikom navora, predstavlja osrednjo komponento samozaporni, popolnoma mehanski sredinski diferencial. Ta med običajno vožnjo porazdeljuje pogonski navor tako, da je nekoliko večji poudarek na zadnji premi, po potrebi pa lahko prenese do 70 odstotkov navora na sprednjo premo ali do 85 odstotkov na zadnjo premo. Posebnost pogona quattro s tehnologijo ultra – na voljo v Audijevih modelih z menjalnikom S tronic in tudi z ročnim menjalnikom – sta dve sklopki, prek katerih lahko krmilnik po potrebi bliskovito hitro preklopi s pogona spredaj na štirikolesni pogon, v številnih situacijah že prediktivno. Pri tem z vidika vlečne sile in vozne dinamike ni mogoče zaznati nobene razlike v primerjavi s stalnim štirikolesnim pogonom.

Za kompaktne Audijeve modele s prečno vgrajenim motorjem je bil razvit poseben pogonski sklop quattro. Njegova osrednja komponenta je lamelna sklopka s hidravličnim delovanjem, ki je zaradi optimalne porazdelitve mase nameščena na zadnji premi. Pri številnih modelih je njeno upravljanje tako dinamično, da že pri vstopu v ovinek lahko del pogonskega navora prenese s sprednje na zadnjo premo. Tudi pri visokozmogljivem športnem avtomobilu R8 s sredinsko vgrajenim motorjem je uporabljena lamelna sklopka, ki pa je pri tem modelu nameščena na sprednji premi. Po potrebi prenese pogonski navor z zadnje na sprednjo premo.

40 let pogona quattro: mejniki
Znamka s štirimi krogi je z modelom Audi quattro leta 1980 na ženevskem avtomobilskem salonu predstavila pogonski sistem, ki je bil na področju osebnih vozil popolna novost – to je bil štirikolesni pogon, ki je bil lahek, kompakten, učinkovit in brez prenapetosti. Princip quattro je bil tako že od vsega začetka kot ustvarjen za športne osebne avtomobile ter za velikoserijsko proizvodnjo. Izvorni model quattro, ki se je ponašal z močjo 147 kW (200 KM) in je bil večkrat tehnično posodobljen, je v Audijevi modelski paleti kot serijski model ostal do leta 1991. Leta 1984 mu je Audi ob bok postavil ekskluzivni model Sport quattro z močjo 225 kW (306 KM). Pomemben mejnik je predstavljala uvedba diferenciala torsen. Ta je v letu 1986 nadomestil sredinski diferencial z mehansko zaporo, s katerim je bil prvotno opremljen izvorni model quattro. Prednost diferenciala torsen je prilagodljivo porazdeljevanje pogonskega navora.

V naslednjih letih je znamka v še večji meri prilagodila tehnologijo quattro najrazličnejšim potrebam. Leta 1995 je na trg prišel prvi Audi TDI s stalnim štirikolesnim pogonom, leta 1999 pa je tehnologija postala dostopna tudi v modelskih serijah A3 in TT in se je tako razširila v segment kompaktnih vozil. Naslednji veliki mejnik je bil leta 2005 dosežen s sredinskim diferencialom z asimetrično-dinamično osnovno porazdelitvijo. 2007 je Audi v modelu R8 premierno predstavil viskosklopko na sprednji premi, ki ji je leto pozneje sledil športni diferencial. Ena od osrednjih novosti leta 2016 je bil pogon quattro s tehnologijo ultra.

40 let pogona quattro: zmagovalni pohod v avtomotošportu
V začetku leta 1981 je Audi prvič nastopil na svetovnem prvenstvu v rallyju in že naslednje leto je pogon quattro dominiral na dirkalnih stezah. Leta 1982 je Audi slavil zmago med konstruktorji, leta 1983 pa je finec Hannu Mikkola osvojil naslov prvaka med vozniki. Ob koncu sezone 1984 je znamka osvojila oba naslova, pri čemer je svetovni prvak postal Stig Blomqvist (Švedska). V tem letu je Audi na prvenstvu prvič nastopil s skrajšano različico dirkalnika Sport quattro, ki ji je leta 1985 sledil Sport quattro S1 z močjo 350 kW (476 KM). Leta 1987 je Walter Röhrl s posebej prilagojenim S1 osvojil zmago na gorski dirki na Pikes Peak v ZDA – s tem dosežkom se je pri znamki obenem zaključilo razburljivo obdobje udejstvovanja na rallyjih.

V letih, ki so sledila, se je Audi preusmeril na tekmovanja turnih avtomobilov. Leta 1988 je znamka z dirkalnikom Audi 200 v ameriški seriji TransAm že v uvodni sezoni osvojila naslov prvaka med konstruktorji in med vozniki, leto pozneje pa se je odlično odrezala na prvenstvu IMSA GTO. V sezoni 1990/91 je Audi na nemškem prvenstvu turnih avtomobilov (DTM) postavil na preizkušnjo veliki V8 quattro in pri tem osvojil dva naslova prvaka med vozniki. 1996 je dirkalnik A4 quattro Supertouring nastopil na sedmih nacionalnih prvenstvih in na vseh slavil zmago. Dve leti pozneje je s spremembami v evropskih pravilnikih štirikolesni pogon na tekmovanjih turnih avtomobilov v veliki meri postal prepovedan.

Audijev dirkalnik s štirikolesnim pogonom se je znova pognal s startne črte leta 2012. To je bil Audi R18 e-tron quattro s hibridnim pogonom. Motor V6 TDI je poganjal zadnji kolesi, rotacijski shranjevalnik električne energije pa je napajal elektromotorja na sprednji premi z rekuperirano energijo – pri pospeševanju so bile tako dirkalniku začasno zagotovljene tudi prednosti pogona quattro. Končna bilanca uspehov jemlje dih: tri skupne zmage na preizkušnjah 24 ur Le Mansa in dva naslova prvaka med vozniki in konstruktorji na svetovnem prvenstvu World Endurance Championship (WEC).

40 let pogona quattro: prednost je v tehniki
Pogon quattro je ikona – sinonim za varno vožnjo in športnost, tehnično dovršenost in konkurenčno prednost. Na kratko: za prednost v tehniki. Ta status si je pridobil z uspehom modelov quattro na cesti in v avtomotošportu, pomembno vlogo pa so odigrali tudi legendarni oglasi in akcije. Leta 1986 se je rally voznik Harald Demuth v Audiju 100 CS quattro popeljal navkreber po smučarski skakalnici v finski Kaipoli. Enako impresiven je dosežek prvaka na krožnih stezah in v rallycrossu Mattiasa Ekströma (Švedska) iz leta 2019: na zloglasni smučarski progi Streif pri Kitzbühelu je v Audiju e-tron quattro s tremi elektromotorji uspel navkreber premagati strmino z do 85-odstotnim naklonom.

40 let Audijevega pogona quattro

Bilanca uspehov
- Od leta 1980 je bilo izdelanih skoraj 10,5 milijona avtomobilov s pogonom quattro
- Bilanca za leto 2019: v proizvodnih obratih po vsem svetu so izdelali 804.224 modelov quattro, od tega 258.765 v Nemčiji
- Tehnologija quattro je pri vseh zmogljivejši Audijevih modelih na voljo že serijsko

Mehanske tehnologije quattro
- Široko razvejana paleta tehničnih rešitev: stalni štirikolesni pogon quattro, quattro s tehnologijo ultra za modele z vzdolžno vgrajenim motorjem spredaj; poleg tega športni diferencial za številne visokozmogljive modele
- Pogon quattro z lamelno sklopko za modele s prečno vgrajenim motorjem in za športni model R8

Električni štirikolesni pogon
- Audi e-tron in e-tron Sportback z dvema elektromotorjema z medsebojno neodvisnim uravnavanjem
- Prototipa Audi e-tron S in e-tron S Sportback s tremi elektromotorji (od tega sta dva na zadnji premi) in z električnim nadzorom vektorjev navora

Tehnični mejniki
- Obdobje 1980–1999: izvorni model quattro iz leta 1980 in Sport quattro (1984) s sredinskim diferencialom z mehansko zaporo, 1986 diferencial torsen, 1999 modelski seriji TT in A3 s pogonom quattro
- Obdobje 2000–2020: 2005 sredinski diferencial z asimetrično-dinamično osnovno porazdelitvijo, 2007 Audi R8 z viskosklopko, 2008 športni diferencial, 2016 quattro s tehnologijo ultra

Pogon quattro v avtomotošportu
- 80. leta prejšnjega stoletja: med 1982 in 1984 štiri zmage na svetovnem prvenstvu v rallyju, med 1985 in 1987 tri zmage na gorski dirki na Pikes Peak, nato veliki uspehi v ZDA v serijah TransAm in IMSA GTO
- 90. leta prejšnjega stoletja: 1990 in 1991 naslov prvaka med vozniki na prvenstvu DTM, 1996 sedem zmag v kategoriji superturnih avtomobilov v eni sezoni
- Od 2010 naprej: tri zmage na dirkah 24 ur Le Mansa in štirje naslovi prvaka na prvenstvu WEC z dirkalnikom Audi R18 e-tron quattro