Opis in fotogalerija

Opel mokka, ki se je z drugo generacijo po zasnovi iz kompaktnega SUV-ja prelevila v oblikovnega križanca brez pravih terenskih ambicij, je pred nekaj meseci doživela prenovo. Ta ji je ob majhnih, a učinkovitih estetskih popravkih prinesla tudi najnovejšo tehniko velike družine Stellantis, vključno z blagohibridnim sistemom, ki smo ga spoznali med drugim tudi pri corsi. A gremo po vrsti. Najbolj opazne spremembe so na sprednjem delu, kjer vidimo preoblikovano masko v slogu vizirja in nove žaromete, ki so še bolje integrirani v celoto. Rahlo je spremenjen spodnji del sprednjega odbijača, ki ga krasi več črnih detajlov. S črnino se lepo zlije tudi ploščica, za katero se skrivajo tipala prilagodljivega tempomata in drugih asistenčnih sistemov. Zadaj opazimo preoblikovan odbijač in rahlo spremenjeno grafiko zadnjih luči. Osvežen videz zaokrožajo obrobe blatnikov ter spodnji deli odbijačev, vrat in pragov v bleščeče črni barvi.

Stellantisov blagi hibrid z zmogljivim elektromotorjem omogoča premikanje avtomobila le na elektriko, na primer med parkirnimi manevri.

V notranjosti največjo oblikovno spremembo predstavlja nov volanski obroč z ostrejšimi potezami treh krakov ter novo postavitvijo gumbov za upravljanje multimedijske naprave in prilagodljivega tempomata. Zasnova armaturne plošče z dvema zaslonoma je v osnovi nespremenjena, a gosti manj klasičnih gumbov. Na srečo so ohranili vrtljivi gumb za glasnost multimedijske naprave in klasične gumbe, tudi vrtljive, za upravljanje samodejne klimatske naprave. Nov je tudi vmesnik multimedijske naprave, ki smo ga že spoznali pri drugih modelih skupine Stellantis, in tako na osrednjem zaslonu kot na instrumentni plošči z dodajanjem ali odstranjevanjem različnih elementov v slogu pametnih telefonov omogoča ustvarjanje različnih prikazov po željah uporabnika. Na voljo je tudi govorni asistent s podporo umetne inteligence ChatGPT. Ker so zunanje mere po prenovi ostale nespremenjene, tudi notranja prostornost ostaja enaka. To pomeni, da je za sprednja potnika dobro poskrbljeno, medtem ko je prostor v drugi vrsti bolj skopo odmerjen, zaradi majhnih steklenih površin pa na splošno vlada občutek utesnjenosti.

Iz drugih hišnih modelov in modelov drugih koncernskih znamk je poznan tudi blagohibridni pogonski sklop, ki pa je pred kratkim na papirju pridobil nekaj kilovatov moči. V resnici je tehnično nespremenjen, saj ga še vedno sestavljata 1,2-litrski turbobencinski trivaljnik s 100 kW (136 KM) ter v ohišje šeststopenjskega dvosklopčnega menjalnika vgrajen elektromotor z 21 kW (29 KM), pri čemer pri sistemski moči proizvajalec prej ni upošteval moči elektromotorja. Z upoštevanjem prispevka elektrike ta po novem namesto 100 kW (136 KM) znaša 107 kW oziroma 145 »konjev«. Ne glede na uradne številke to mokki zadostuje za pospešek do stotice v spoštovanja vrednih 8,2 sekunde, spoštovanja vredna pa je tudi končna hitrost, ki znaša 209 km/h. Posebnost tega sklopa je, da je električna plat malce bolj izražena kot pri večini blagih hibridov, a še vedno ne toliko kot pri klasičnih polnih hibridih. To pomeni, da se avtomobil lahko premika samo na elektriko, a le pri zelo nizki hitrosti in za kratek čas, na primer pri parkirnih manevrih, in seveda ob odvzemu plina, ko se z regeneracijo polni majhen akumulator. Ko združita moči bencinski motor in elektromotor, je prijetno poskočen, ob umirjeni vožnji pa tudi zgledno varčen s testno uporabo, ki se je ustalila pri 6,2 litra na 100 kilometrov. Dvosklopčni menjalnik ob umirjeni vožnji deluje zadovoljivo, ob bolj dinamični pa je nekoliko neodločen, zlasti pri prestavljanju v nižjo prestavo.

6,2 litra na 100 kilometrov je povprečna poraba, ki smo jo zabeležili na testu.

Sicer pa je mokka bolj kot dinamičnosti naklonjena udobju. Njeno vzmetenje dobro blaži udarce pri vožnji čez neravnine, a se zato v ovinkih rada nagne. Jasno je, da ni športnik, a je vseeno lepo vodljiva in deluje zanesljivo, tudi ob malce težji desni nogi. Sicer pa z majhnimi popravki izboljšani križanec v hibridni izvedbi ni prav poceni. Je slaba dva tisočaka dražji kot z običajnim bencinskim motorjem, a je zato hitrejši in varčnejši. Stotico doseže sedem desetink sekunde hitreje in po podatkih meritvenega cikla WLTP na 100 kilometrov porabi 0,8 litra manj bencina. Ali se bo nakup hibrida izplačal, pa je odvisno od načina uporabe. Ta je namreč najučinkovitejši v mestu.