Opis in fotogalerija

Nissan je nedvomno bil eden od pionirjev na področju električnih avtomobilov, a žal so le ti do zdaj na slovenski trg prihajali z nekaj zamude. To velja tudi za ariyo, ki so jo Japonci predstavili pred štirimi leti, v naše kraje pa je zapeljala šele pred nekaj meseci. Kljub temu bi težko rekli, da ni videti sodobno. Zahvaljujoč gladkim površinam, ki ji zagotavljajo aerodnamičnost, je kar malce futuristična, s kombinacijo bakrene in bleščeče črne barve pa tudi precej elegantna.

Vse prej kot klasična in dolgočasna je tudi notranjost. Nedvomno velja omeniti kakovostne materiale. Od usnja na sedežih do brušenega usnja na armaturni plošči. Drugi poudarek gre prostornosti. Kabina deluje zelo zračno, sedeži so udobni, za udobje pa skrbijo še s premijskim duhom prežeti elementi, kot so debele in mehke preproge, električno nastavljiv volanski obroč ter električno pomična sredinska konzola. Prav posebna so tudi v lesen okrasni element vdelana stikala na dotik za upravljanje glavnih funkcij klimatske naprave, ki postanejo zares vidna šele ob zagonu, ko zaživijo z osvetlitvijo. Podobna so haptična stikala (za vklop sistema za samodejno parkiranje, sistema e-pedal za izbiro voznih načinov in za električno odpiranje oziroma zapiranje predala v armaturni plošči) na sredinski konzoli, ki dajejo precej grobo in umetno povratno informacijo, s čimer ne delujejo nič kaj prijetno. Ergonomsko vprašljiva je tudi namestitev USB priključkov na spodnjem sprednjem delu sredinske konzole, ki sta skoraj na tleh, ter površine za brezžično polnjenje, ki je skrita pod naslonom za roke. Objektivno bolj moteča pa je grafika oziroma slaba ločljivost dveh 31,2-centimetrskih (12,3-palčnih) zaslonov v okviru enotnega vodoravnega panela, ki razkriva, da ariya v resnici ni čisto nov avtomobil. Tudi meniji in logika delovanja vmesnika so razmeroma zapleteni, zaradi česar celota v primerjavi s tekmeci deluje malce zastarelo.

To je avtomobil, ki poudarja udobje in ga med drugim zagotavlja s funkcijo e-padal za vožnjo le s pedalom za plin.

Električni SUV pa zato bolj prepriča med vožnjo. Najprej zaradi konkretne zaloge moči in navora, ki jo zagotavljata dva elektromotorja. Gre za 225 kW (306 KM) in 600 Nm, ki so na voljo takoj in s čimer je stotica dosegljiva v 5,7 sekunde. Prepriča pa tudi z uglajenostjo. V kabini je vedno prijetno tiho, svoje delo dobro opravlja tudi vzmetenje, saj se v notranjost prenaša le malo tresljajev. Kljub temu se avtomobil v zavojih ne nagiba preveč in daje dober občutek nadzora. Za to je med drugim zaslužen električni štirikolesni pogon, ki z nadzorom elektromotorjev ter uporabo zavornega sistema zagotavlja optimalen oprijem in dobro vodljivost. S pametnim delovanjem med drugim preprečuje vzdolžno nagibanje karoserije pri pospeševanju in zaviranju. Vožnja je zato vselej prijetna in nenaporna.

Nekoliko manj navdušujoče pa je področje energije, predvsem polnjenje baterije s kapaciteto 87 kWh. Povprečna poraba na testu je znašala 21,5 kWh, kar ni rekordno malo, a je sprejemljivo in pomeni, da je mogoče računati na približno 400 kilometrov realnega dosega. Pohvaliti moramo možnost polnjenja z izmeničnim tokom AC z največjo močjo 22 kW, ki jo prinaša opcijski polnilnik, za katerega je treba odšteti tisoč evrov. Manj impresivno je hitro polnjenje z enosmernim tokom DC, ki lahko v idealnih pogojih poteka z največjo močjo 130 kW. Na testu je dosegalo le okoli 100 kW moči, večjo težavo pa je predstavljala nestabilnost le-tega, saj je avtomobil večkrat zaznal napako in polnjenje samodejno ustavil. Sicer bi lahko teoretično za napako bila kriva tudi polnilnica, pri čemer so se napake in posledično prekinitve zgodile večkrat, kot pri drugih testnih modelih v zadnjem času.

400 kilometrov je znašal povprečni doseg na testu.

Pod črto ugotavljamo da je ariya je prijeten avtomobil. Tudi zaradi bogate, v primeru paketa evolve+ celo razkošne opreme, ki ne pusti veliko neizpolnjenih želja. Med drugim vključuje brezstični ključ, projekcijski zaslon, pametno notranje ogledalo in oblazinjenje iz usnja napa. Omeniti velja še povezljivost s sistemoma Apple CarPlay in Android Auto, pri čemer je pri slednjem mogoča le prek kabla, kar je še eden od znakov, ki kažejo na to, da avtomobil ni več ravno rosno mlad. Testni je s spiska doplačil ob že omenjenem polnilniku z močjo 22 kW imel še 20-palčna lahka platišča (namesto serijskih 19-palčnih) in dvobarvno karoserijo, kar je ceno dvignilo s 57.900 na končnih 61.100 evrov. Ob tem znesku je mogoče pridobiti tudi subvencijo v višini 4.500 evrov, s čimer glede na zmogljivosti, udobje in opremo, ki jo v tem paketu dobimo, to postane precej bolj racionalen nakup.