Opis in fotogalerija

Taiga smo prvič preizkusili pred letom dni, takrat v kombinaciji z ročnim menjalnikom, tokrat pa z enakim motorjem 1.0 TSI in enakim paketom opreme s samodejnim menjalnikom DSG. Menjalnik v običajnem (D) režimu zelo zgodaj prestavlja navzgor in pozno navzdol, kar je v prid ugodnejši porabi goriva, a (zelo) moteče pri odločnejših speljevanjih z mesta (vključevanjih na glavno cesto, na primer) ali pospeševanjih (prehitevanja). Bolje je v položaju S, v katerem menjalnik prestave menja pri nekaj višjih vrtljajih motorja; to lahko počnete tudi ročno s pomikanjem ročice naprej in nazaj ali s stikali na volanskem obroču.

0,6 litra je bila na testu višja poraba z menjalnikom DSG v primerjavi z ročnim; po tovarniških podatkih je višja za 0,4 litra.

Ta lepo sede v roke, sedeži so izdatno nastavljivi in ponujajo dobro oporo telesu, pa tudi za zadaj sedeče potnike, visoke tam nekje do 180 centimetrov ali celo kakšen centimeter več, ter v prtljažniku je prostora dovolj. Sama zasnova notranjosti nekaj ostrejših linij in značilna zrnata plastika sta v Volkswagnovem slogu. Žal tudi nerodni drsniki namesto klasičnih stikal za upravljanje klimatske naprave, a po drugi strani ponuja zelo dober infotainment logičnih menijev in jasne grafike ter s praktično brezhibno delujočima povezavama Android in Apple. Obenem je taigo med vožnjo zanesljiv avto, ki prepriča z zelo dobro uravnoteženim podvozjem. To namreč ni niti pretrdo, da bi vas pretresalo na vsaki neravnini, niti premehko, da bi se med vožnjo avto prek njih preveč pozibaval ali v ovinkih nagibal. Udoben in prijeten sopotnik torej, ki ne mara kakšnega pretiranega priganjanja, a ga v manjši meri vseeno dopušča.

V primerjavi z uvodoma omejenima bratrancema je v tej kombinaciji najcenejši, okoli tisočaka od T-crossa, in tako vreden razmisleka.