Letos mineva že 30 let od prve predstavitve legendarne alfe SZ/RZ, izrazito športnega avtomobila, ki naj bi prestižni milanski znamki po Fiatovem prevzemu vdahnil novo življenje. V teh časih boste za takšno alfo odšteli več denarja kot ob njeni predstavitvi …
Po Fiatovem prevzemu znamke Alfa Romeo, ki se je odvil leta 1986, se je tedanji Fiatov predsednik Vittorio Ghidella odločil za nastanek izrazito športno usmerjene alfe, ki naj bi kupce prepričala z odličnimi voznimi lastnostmi, zmogljivostmi in vznemirljivim oblikovanjem. Tako se je rodila prototipna alfa ES 30 ('Experimental Sportscar, 3.0 litre engine'), ki je v serijski različici prejela modelno oznako SZ (Sprint Zagato), odnosno RZ (Roadster Zagato), ker so Italijani leta 1992 predstavili tudi odprto različico kupeja SZ.
Ghidella je ob razvoju alfe SZ, katerega začetek sega v leto 1987, stavil na več 'konjev', ker so se z razvojem in oblikovanjem tega avtomobila ukvarjale kar tri različne ekipe. Milansko oblikovalsko šolo je zastopal Walter de Silva, svoj delež pri oblikovanju je prispeval tudi legendarni Robert Opron (Fiat Centro Stile), ki je pred tem ustvaril tudi citroën SM. Na koncu se je pod obliko modela SZ/RZ podpisal legendarni Ercole Spada. Med njegovimi kreacijami velja omeniti giulietto SZ (1960), alfo SZ 2600 (1962) in alfo 1300 junior zagato (1968), podpisan je tudi pod obliko serijske alfe 155 (1992), poznajo pa ga tudi ljubitelji avtomobilov znamke BMW, ker je za njih ustvaril drugo generacijo BMW-jev iz serije 5 (E28, 1981 - 1988).
Tako se je leta 1989 (po približno 19 mesecih razvoja) na tržišču pojavil karakteristično oblikovan kupe SZ, ki je med ljubitelji in poznavalci kmalu prejel ljudsko ime 'Il Mostro' (pošast). S tem imenom naj bi 'Alfisti' počastili vozne lastnosti in zmogljivosti takšne alfe, 'neljubitelji' milanske znamke so to ljudsko ime povezovali predvsem z nekoliko nevsakdanjim izgledom modela SZ/RZ, ki še vedno polarizira. Tehnološko platformo za nastanek modela SZ je prispevala 'zadnja prava alfa' (model 75), točneje različica 75 'America' z vgrajenim 3,0-litrskim V6 motorjem, ki je ljubiteljem znamke Alfa Romeo znan po ljudskem imenu 'Busso'. Vgrajen atmosferski bencinski 3-litrski V6 (12v) motor (154 kW/210 KM pri 6200 vrt./min. ter 250 Nm motornega navora pri 4500 vrt./min.) zagotavlja takšni alfi veliko prestiža, odlične pa so seveda tudi njene zmogljivosti (0-100 km/h: 7 sekund (7,5 sekunde v primeru različice RZ), največja hitrost: 245 (230 v primeru različice RZ) km/h).
Kot posebnost velja omeniti podatek o samo šestdesetih milimetrih razmaka med karoserijo in vozno podlago, ker so s tem avtomobil aerodinamično 'prisesali' ('Ground-Effect') na vozno podlago, vendar se ta dirkaško orientirana nastavitev ni obnesla ob vožnjah po vsakodnevnih opravkih, zato so vgradili tudi električno podprto niveliranje karoserije. Na ta način je uporabnik lahko oddaljil karoserijo od vozne podlage za dodatnih 50 mm. Čeprav je alfa 75 prispevala tehnološko 'Transaxle' (motor spredaj, menjalnik na zadnji osi) platformo, ima model SZ/RZ drugačno podvozje ter serijsko zaporo diferenciala na pogonski osi. Za nastavitve podvozja je poskrbel legendarni Giorgio Pianta, ki je znan predvsem kot vodja Alfinega tovarniškega DTM moštva, ki je kasneje z modelom 155 osvojilo naslov DTM prvaka.
Klasično oblikovan italijanski GT se lahko pohvali tudi z lahko karoserijo iz umetnih mas, ki so jo razvili in izdelovali pri italijanskem podjetju Carplast, medtem ko je bila nosilna struktura izdelana ob uporabi jekla in aluminija. Posledično takšna alfa ni ravno najtežji GT (masa avtomobila: 1256 (1380 v primeru različice RZ) kg), pohvali pa se lahko tudi s kompaktnimi dimenzijami karoserije (dolžina: 4060 mm, širina: 1730 mm, višina: 1310 (1300 v primeru različice RZ) mm, medosna razdalja: 2510 mm). Večina izdelanih primerkov tega modela je obarvana v rdečo barvo, izjemo predstavlja črno obarvan RZ, ki ga je zase obdržal Andrea Zagato. Do zaključka proizvodnje so Italijani s tem modelom privabili točno 1036 kupcev kupeja (1989-1993) in 287 kupcev odprte različice RZ (1992-1993), ki je bila občutno dražja od kupeja. V Nemčiji so takrat dobili samo 120 primerkov modela SZ, ki so jih nemški kupci že kmalu zagrabili, čeprav so za vsako vozilo odšteli več kot 100.000 nemških mark, medtem ko je kupec različice RZ za takšen avtomobil odštel približno 140.000 nemških mark. Poznavalci pravijo, da boste za takšno, izredno redko alfo v današnjih časih, ko se je že spremenila v starodobnika, odšteli občutno več denarja kot takrat, ko so jo izdelovali …
