Leta 1973 se je tedanjem avtomobilskem salonu v Frankfurtu pojavil prototipni porsche z nenavadnim družbenim poslanstvom, ker so Nemci takrat predstavili prototipni model FLA, ki z že tedaj uveljavljenim potrošništvom ni želel imeti prav nobene zveze. Tako se je rodil prvi resnično ekološko orientirani porsche, ki pa mu žal ni uspelo priti v serijsko proizvodnjo.

Kompaktna 3-vratna prototipna kombilimuzina znamke Porsche je bila namenjena predvsem ljudem, ki so želeli že takrat imeti dobro vest glede neusmiljenega izkoriščanja vseh razpoložljivih materialnih dobrin na našem planetu, ki smo mu ob upoštevanju pravil neomejenega in dostikrat nerazumnega potrošništva priča tudi v današnjih časih, ker nekaterim očitno še ni jasno, da naš planet ni vreča brez dna. Zato so pri znamki Porsche takrat ustvarili avtomobil za antipotrošniški življenjski stil, ki je seveda utelešal danes že zdavnaj pozabljen moto 'Built to Last', ker živimo v časih, ko proizvajalci avtomobilov dokončno pokopljejo določene serijske modele že po štirih letih življenja.  

Željam tedanjih konstruktorjev znamke Porsche je prilagojeno tudi tolmačenje kratice FLA (Forschungsprojekt Langzeit-Auto), ker so ustvarili dolgoživi avtomobil, ki naj bi na cestah preživel vse vrstnike, ker je bil model FLA zasnovan tako, da bi se z lastniki in uporabniki lahko družil najmanj 20 let, odnosno najmanj 300.000 prevoženih kilometrov. Za nastanek takšnega porscheja je krivo predvsem leta 1972 objavljeno poročilo ('The Limits to Growth') svetovne intelektualne elite iz Rimskega kluba, nevladne in neodvisne inštitucije, kjer so si strokovnjaki že takrat zastavili nekaj vprašanj (smo samozadostni na planetu Zemlja?, kje so meje eksploatacije našega planeta?, zakaj je doktrina nenehne gospodarske rasti prevladujoča? …), ki so zaradi splošne potrošniške mrzlice aktualna tudi v sedanjih časih.

Z modelom FLA so pri znamki Porsche že takrat predstavili nekaj povsem novih idej glede izdelave serijskih avtomobilov, ker so želeli spodbuditi recikliranje in tudi enostavno servisiranje (celotno električno napeljavo vozila so zasnovali tako, da bi bila zamenjava poškodovane ali pa nedelujoče električne napeljave izvedena izredno enostavno in hitro …). Zaradi tega so tedanji konstruktorji znamke Porsche takrat redno sodelovali pri izvajanju tehničnih pregledov organizacije TÜV Stuttgart, ker so si želeli ustvariti jasno sliko glede najpogostejših napak in defektov, ki so pestili tedanjo nemško populacijo avtomobilov. Posebnost prototipa z oznako FLA je tudi prva uporaba dvostransko pocinkane pločevine pri izdelavi celotne karoserije, to revolucionarno idejo, ki je rji močno pristrigla peruti, so kasneje implementirali pri serijski izdelavi modela 911, ki je prvi serijski model s tako zaščiteno karoserijo.

Dolgoživosti je bila podrejena tudi filozofija razvoja vgrajenega pogonskega sklopa. Za ta prototip so Nemci ustvarili 2,5 litrski zračno hlajeni bencinski štirivaljnik s samo 55 (75 KM) pogonske moči pri največjem možnem številu (4000 vrt./min.) še dopustnih motornih vrtljajev, ki so ga spojili s 3-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Poleg tega so v vozilo vgradili tudi več načrtno predimenzioniranih ležajev, stekla, ki so bila odporna na praske ter akumulator brez vzdrževanja. Z srebrno prevleko vseh električnih kontaktov pa so želeli pregnati tudi 'električne gremline'. Poskrbeli so tudi za to, da bi bila zamenjava poškodovanih ali pa izrabljenih sestavnih delov za lastnike takšnega vozila čim bolj enostavna in poceni, v današnjih časih poteka ravno nasprotni postopek, ker na avtomobilskih servisih in pri kleparjih izumira umetnost popravil, namesto tega vam izrabljene dele raje zamenjajo s povsem novimi, ker lahko s tem seveda dobro zaslužijo …

Seveda vsi niso bili navdušeni nad idejo o dolgoživosti avtomobilov, ker bi imel padec popularnosti potrošništva v družbi usodne posledice (izguba velikega števila delovnih mest) v avtomobilski industriji in spremljevalnih dejavnostih (trgovina & servisiranje), posledično pa bi izginil tudi dobiček proizvajalcev vozil, zato so pri znamki Mercedes-Benz to idejo takrat označili za iluzijo brez realne podlage, čeprav so nekoč tudi sami verjeli v idejo večnih avtomobilov, predvsem z uporabo kvalitetnih materialov in visoko kvaliteto izdelave, ki je tedanjim kupcem vozil te znamke zagotavljala skoraj 'življenjsko garancijo' glede dolgoživosti njihovih izdelkov. Danes je ta ideja že zdavnaj preživeta, tudi pri znamki kot je Mercedes-Benz, važno je samo to, da čim prej kupite nov model, po možnosti s čim več elektronike in ostale vgrajene krame, ki jo ob vožnji avtomobila v bistvu sploh ne potrebujete …