BMW 700

Avtomobil, ki je rešil Bayerische Motoren Werke

BMW 600

Torek, 9. junij 2009, 17:16

Avtor: Marko Miklavc Foto: BMW

BMW 600

BMW 700: Avtomobil, ki je rešil Bayerische Motoren Werke

Proizvodni trak

BMW 700

BMW 700 Coupé

9. junija 1959 se je v bližini Münchna (Feldafing) zgodil dogodek, ki je močno vplival na bodočnost znamke BMW. Dr Heinrich Richter-Brohm, tedanji prvi mož te nemške znamke avtomobilov je strokovni javnosti (navzočih 100 avtomobilističnih novinarjev iz celega sveta) takrat prvič predstavil povsem nov model, ki je ob svoji svetovni premieri (Frankfurt 1959) povzročil pravo evforijo med potencialnimi kupci in veliko skrbi pri vodilnih iz Wolfsburga, ker je novi BMW 700 predstavljal direktnega konkurenta njihovemu 'hrošču'.

Da bi razumeli takratno dogajanje in povzročeno evforijo moramo poznati okoliščine, ki so privedle do nastanka tega legendarnega modela. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so se pri BMW-ju že skoraj znašli tam, kjer se v današnjih časih nahaja GM, Chrysler in še nekateri proizvajalci avtomobilov. Čeprav je proizvodnja bavarskih dvokolesnikov z motorjem vztrajno naraščala je proizvodnja avtomobilov še naprej upadala in ostajala na ravni številk iz četrtega desetletja prejšnjega stoletja. Prva bavarska reakcija na problem je bila izražena v obliki prototipa z obliko predvojnega modela (BMW 327), ki so mu pritaknili 0,6-litrski dvovaljni bencinski motor, vendar so vodilni projekt zavrnili in se leta 1954 raje odločili za licenčno proizvodnjo italijanskega izdelka znamke ISO, pri BMW-ju znanega pod modelnim imenom isetta.

Leta 1957 je sledil drugi bavarski poizkus preboja na tržišču majhnih avtomobilov, ker so Nemci spoznali, da je isetta postala premajhna za vedno večji apetit tedanjih kupcev, ki so že občutili dobre plati tedanjega povojnega nemškega gospodarskega čudeža. Zato so leta 1957 predstavili kupcem serijski model 600, ki ga lahko označimo za 'štirikolesno isetto' s podaljšano medosno razdaljo. Vendar se ta avtomobil ni prijel med kupci, ker ljudem ni bil všeč način dostopa do notranjosti avtomobila. Pri BMW-ju so najprej razmišljali o izdatnih modifikacijah, kasneje pa so se raje odločili za razvoj povsem novega, bolj konvencionalno oblikovanega modela, ki obenem simbolizira prvi z samonosno karoserijo opremljeni izdelek znamke, ker so Nemci ugotovili, da bodo z uporabo 'monocoque' filozofije znižali maso vozila za 30 odstotkov (v primerjavi z klasično zasnovo z ločeno šasijo in karoserijo) in obenem dosegli tudi nižje težišče (zbližanje karoserije z vozno podlago: od 60 do 70 mm). V juliju leta 1958 so vodilnim v Münchnu prvič predstavili prototipni 700 Coupé, ki je v oktobru istega leta dobil zeleno luč skupaj z dvovratno Saloon verzijo. Za zunanjo podobo obeh je poskrbel italijanski oblikovalec Giovanni Michelotti, ki ima na vesti še nekaj modelov (1800, 1502-2002, 2500-3.3 (E3)). Pri oblikovanju limuzine je aktivno sodeloval tudi nemški oblikovalec Wilhelm Hofmeister..

Tedanja strokovna javnost je na današnji dan spoznala kupe izvedbo (dolžina: 3540 mm, višina: 1270 mm, medosna razdalja, 2120 mm, masa avtomobila: 630 kg), ki jo je premikal 0,7-litrski bencinski dvovaljnik, sposoben mobiliziranja 30 KM pri 5000 vrtljajih v minuti in doseganja končne hitrosti 125 km/h. Tedanji testni vozniki so bili navdušeni nad malim kupejem, ki je pospeševal enako dobro kot nekoliko težja limuzina. Njenih 640 kilogramov je vseeno omogočalo doseganje največje hitrosti 120 km/h in pospeševanje od 0-100 km/h v tridesetih sekundah. Zaradi dobrega razmerja med maso in zmogljivostmi je imelo vozilce le 30-litrski rezervoar za gorivo, kljub temu so pri BMW omenjali približno 500 kilometrski akcijski radij z enim polnjenjem in povprečno porabo v območju šestih litrov na 100 prevoženih kilometrov. Za mali bavarski kupe lahko rečemo, da uteleša vse, kar uteleša pravi kupe, V primerjavi z limuzino deluje nekoliko bolj hitro, ima krajšo medosno razdaljo, nekoliko nižjo višino strešne konstrukcije in precej manj prostora v potniški kabini, medtem ko limuzina deluje bolj praktično in tudi prostorno, ker je namenjena prevozu štirih ljudi, tipični in pravi kupe pa zaznamuje sedežna konfiguracija 2+2.

Omeniti velja tudi športno izvedbo 700 Coupé Sport, ki je poleg tršega, športnega vzmetenja in drugačnega menjalnika ponujala uporabniku 40 KM pri 5700 vrtljajih v minuti, kar je zadostovalo za pospeševanje od 0-100 km/h v približno dvajsetih sekundah ter končno hitrost 135 km/h. Vse to je kupec prejel ob doplačilu v višini 550 nemških mark (skupaj 5850 DM). Za močnega serijskega konkurenta tedanjim izdelkom znamk Steyr-Puch in Abarth je nemški kupec takrat odštel 5.300 DM, bolj praktična in manj športna limuzina pa je bila nekoliko cenejša (4760 DM). Ljubiteljem prepiha so namenili odprti izdelek podjetja Baur, vrhunec pa je simbolizirala tekmovalna verzija 700 RS (70 KM, 600 kg), ki je napadala tedanjo konkurenco v podobi Porschejev z oznakami Spyder in RSK (kategorija do 1,6-litra). Končna hitrost tega bavarskega dirkalnika znaša 200 km/h.

Mali bavarski GT in njegova limuzinska izvedba sta prišla v proizvodnjo proti koncu leta 1959 in vztrajala na trakovih do leta 1962, ko so predstavili rahlo spremenjeni model, ki se je obdržal do leta 1966. V tem času so izdelali približno 190.000 primerkov 'malega bojevnika', ki je BMW-ju zagotovil preživetje in nadaljnji razvoj v to, kar predstavlja danes.