Na sredini šestdesetih let prejšnjega stoletja je Bruce Meyers ustvaril prvi 'dune buggy', prostočasno transportno sredstvo za obisk tedanjih kalifornijskih plaž, vendar se njegov buggy ni mogel pohvaliti s praktičnostjo, za praktičnost 'kit car' vozil na tehnološki platformi prvotnega Volkswagnovega 'hrošča' je poskrbel šele Curtis Brubaker.
Bruce Meyers je ob snovanju modela manx ciljal na obiskovalce kalifornijskih plaž, ki so iskali cenovno dostopno in zelo zabavno ter živahno (v pogledu voznih lastnosti) prostočasno vozilo, Curtis Brubaker je razmišljal drugače, ker je želel ustvariti preprost in cenovno dostopen (prodajna cena leta 1972: 3.995 ameriških dolarjev) 'kit car' avtomobil s prepoznavno enoprostorsko obliko in posledično večjim odmerkom praktičnosti. Tako je leta 1972 za tedanjo populacijo surferjev ustvaril že zdavnaj kultni model box, ki je nastajal na nekoliko podaljšani nosilni platformi prvotnega Volkswagnovega 'hrošča'.
Prvi odzivi potencialnih kupcev na Brubakerjevo 'škatlo' so bili več kot odlični, vendar Brubakerju vozila ni uspelo spraviti v serijsko proizvodnjo, predvsem zaradi nesodelovanja (niso želeli dobavljati voznih šasij …) koncerna Volkswagen, ker so se Nemci očitno ustrašili 'kit car' konkurence, ki bi v ZDA morda lahko poslabšala odlično prodajo obstoječih potniških različic modela transporter. Posledično se je Brubaker moral odločiti za bolj trnovo pot (nakup novih serijskih 'hroščev' in njihova popolna demontaža, nepotrebne sestavne dele so prodajali zainteresiranim kupcem …), ki se mu finančno ni izplačala. Zato je njegovo podjetje propadlo še v istem letu, in to po samo treh prodanih primerkih modela box.
Brubakerjev poslovni podvig je leta 1974 nadaljeval njegov partner (Mike Hansen), ki je takrat ustanovil lastno podjetje AutoMecca, kjer je do leta 1979 nastajal preimenovani box ('AutoMecca Sports Van'), vendar tudi v tem primeru ne moremo govoriti o poslovnem uspehu, ker so v podjetju AutoMecca izdelali samo 25 primerkov modela 'Sports Van'. Zgodba o tem zanimivem avtomobilu se je spremenila šele leta 1976, ko se je 'Sports Van' pojavil na TV zaslonih kot eden izmed junakov TV serije ARK II. Takrat se je ta model avtomobila preimenoval v 'Roamer Sports Van', opazna pa je bila tudi njegova manjša vloga v ZF filmu 'Zeleno sonce' (Soylent Green - 1973). Medijska prepoznavnost je na koncu pripeljala do nastanka približno 1500 izdelanih primerkov, ki pa so nastajali predvsem v domačih garažah, ker so v podjetju AutoMecca kmalu obupali nad serijsko proizvodnjo in kupcem pošiljali samo kit komplete.
Kit komplet je sestavljalo 13 karoserijskih sestavnih delov, izdelanih iz poliestra, ki so bili na vozilu sestavljeni ob pomoči zakovic in lepila. Ostale sestavne dele so Američani pobrali iz številnih tedanjih serijskih avtomobilov. Tako je eden izmed tedanjih ameriških mišičnjakov (AMC javelin) prispeval vetrobransko steklo, zadnji par luči je daroval tedanji poltovornjak znamke Datsun (Nissan), veliko sestavnih delov sta prispevala tudi dva chevroleta (camaro & el camino). Med zanimivostmi pa velja omeniti enovratno (drsna vrata) zasnovo vozila, odstranljivi strop strehe in rezervoar za gorivo, ki je nameščen v notranjosti potniškega prostora, seveda je dobro oblazinjen. Zanimiva je tudi namestitev nekaterih kontrolnih stikal in predvajalnika glasbe, ker so nameščeni na voznikovi levi strani (bočna stranica). Najbolj nenavadna pa sta odbijača iz poliestra, ki sta pobarvana v stilu lesa.
Očitno Američani še niso povsem pozabili tega avtomobila, ki so ga nekdanji novinarji cenjene avtomobilske revije Car and Driver opisali takole: »THE BEST THING THAT'S EVER HAPPENED TO A BEETLE«, ker sta se leta 2019 v ZDA pojavila dva podjetnika, ki želita obuditi proizvodnjo tega redkega avtomobila. Vendar kam dlje od zbiranja sredstev na platformi INDIEGOGO še nista prišla …
