Leta 1969 se je na nemškem tržišču pojavil zelo zanimiv avtomobil, ki je že takrat privlačil mnogo zavidljivih pogledov, čeprav gre v resnici samo za ovco v volčji koži, ker se je pod karoserijo tega atraktivnega avtomobila skrival mehanski ustroj legendarnega serijskega Volkswagnovega 'hrošča'.
Čeprav je bilo nemško podjetje Fiberfab-Karosserie J. Kuhnle (Ditzingen v bližini Stuttgarta) na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja že uveljavljen nemški specialist za izdelavo karoserij iz poliestra (fiberglas), ki so bile večinoma izdelane za vozne šasije tedanjih Volkswagnovih 'hroščev', so prvič resnično opozorili nase šele z modelom aztec GT (1964-1967), ki mu je kasneje sledil še model bonanza GT (1967-1971). Za vse to je zaslužen Jörgfrieder Kuhnle, ki je v Nemčiji leta 1964 pričel prodajati 'kit-car' avtomobile (blagovna znamka Fiberfab) severnoameriške korporacije Velocidad iz Kalifornije, znane predvsem po tedanjih tržno uspešnih kopijah forda GT40.
Zato nas ob pogledu na danes zelo redke primerke modela FT bonito ne sme začuditi podobnost z legendarnim fordom, čeprav je večino sestavnih komponent prispevala tedanja nemška avtomobilska industrija (znamke Ford, Opel, NSU in Volkswagen). Tako je ford 12 M (P6) prispeval vetrobransko steklo, zadnje kabinsko steklo prihaja iz opel rekorda (C) kupe. Prednji par žarometov je prispeval ford 15 M (P6), smerokaze je daroval mali NSU prinz, zadnje luči so izdelane v podjetju Hella. Notranjost FT bonita bo dobro znana lastnikom oplov, ker je nekaj delov armaturne plošče in oblazinjenja prispeval kadett (B), ostalo prihaja iz regalov koncerna VW (tip 1, tip 2 in tip 3 in VW-Porsche 914 (sedeži in platišča)). Kupec je lahko izbiral samo v primeru oblike zadnjega odbijača, ker je lahko uporabil kadettov ali pa BMW-jev 'premium' odbijač od modela 1602.
Večina izdelanih (od 1.000 do 1.500) primerkov modela FT bonito je nastala na vozni šasiji Volkswagnovega hrošča (uporabne so vse šasije razen šasije različice 1302), zato je kupec vedno prejel vgrajeni Volkswagnov serijski štirivaljni bokserski motor v eni od dveh možnih različic (1,2-litra / 34 KM, 1,6-litra / od 50 do 60 (tuning) KM), ki so takšnemu športnemu 'hrošču' (dolžina: 4350 mm, širina: 1680 mm, višina: 1160 mm, medosna razdalja: 2400 mm, masa avtomobila: 785 kg) zagotovile odlične zmogljivosti (FT bonito 1600 (50 KM), 0-100 km/h: 19,5-sekunde, največja hitrost: 160 km/h), sploh ob primerjavi z enako gnanim originalom (VW 'Käfer' 1303 cabriolet (50 KM), masa avtomobila: 930 kg, 0-100 km/h: 20,5-sekunde, največja hitrost: 130 km/h ), nekoliko nižja (-0,5-litra) je bila tudi povprečna poraba goriva (l/100 km: 10,5) pri tem atraktivnem 'fiberglas hrošču', ki je vozniku na avtocestah lahko zagotovil veliko prehitevalnega prestiža, ker je večina voznikov ob pogledu v vzvratno ogledalo mislila, da se jim približuje ford GT40…
Za takšen 'kit-car' komplet, ki so ga izdelovali do leta 1979, so Nemci zahtevali približno 3.600 nemških mark, poleg tega je moral kupec prispevati še en vozni primerek donatorja v obliki 'hrošča' (modelno leto 1979/1980, cena novega 'hrošča' 1200 L (1303 cabriolet) : 8.505 (14.422) nemških mark). Če so mu zadevo sestavili pri proizvajalcu, potem je takšen FT bonito olajšal lastnika za približno 6.000 nemških mark, lastnik se je zadeve lahko lotil sam v domači garaži, kjer mu je sestavljanje avtomobila in dokončanje avtomobila vzelo približno 150 delovnih ur. Do danes se je ohranilo približno 300 primerkov tega atraktivnega nemškega dvosedežnika…
