Tokrat obujamo spomin na zanimiv prototipni izdelek znamke Bedford (gospodarsko orientirana vozila znamke Vauxhall), ki se je pojavil v podobnem obdobju kot prvotni mini, vendar mu nikoli ni uspelo priti v proizvodnjo.
Če želimo razumeti zakaj so se Bedfordovi inženirji proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja lotili projekta SYP88 (potniška različica prototipnega lahkega gospodarskega vozila SXV88) moramo razumeti tedanjo gospodarsko situacijo v Veliki Britaniji, ki ni bila ravno rožnata (vpliv sueške krize), posledično nizka je bila tudi kupna moč večine prebivalcev te države. Zato so kupci tedanjih avtomobilov po letu 1956 iskali predvsem majhna in posledično cenovno sprejemljiva vozila z nizkimi stroški vzdrževanja, ki bi lahko prepeljala 4 potnike. To je eden izmed najpomembnejših razlogov za nastanek legendarnega prvotnega minija, ki je zelo dobro izpolnjeval omenjene kriterije, tudi po zaslugi majhnih, prvotno samo 10-palčnih koles in pa prečno postavljenega pogonskega sklopa v nosu vozila. Tako smo 19. julija leta 1957 dobili prvi vozni prototip prvotnega minija (prvega serijskega minija so izdelali 8. maja leta 1959), ki se je kasneje prelevil v tržno uspešnico.
Tržni uspeh prvotnega minija so opazili tudi tedanji vodilni pri znamki Vauxhall (britanska podružnica ameriškega koncerna General Motors), zato so se že kmalu po njegovem prihodu na tržišče odločili za nastanek podobnega izdelka znamke Bedford, čeprav ob tem niso posnemali mini koncepta korporacije BMC (British Motor Corporation). Namesto tega so razvili nekaj v stilu prvotne FIAT-ove multiple (1956 – 1967), ki je po mnenju številnih poznavalcev prvi serijski evropski enoprostorec, čeprav se ljudje iz Renaultovega marketinškega oddelka s to trditvijo najbrž ne bodo želeli strinjati, ker bodo ob tem še vedno zagovarjali tezo, da ta naslov pripada modelu espace, ki ga je prvotno razvila francoska znamka Matra (najprej so njihov prototip enoprostorskega vozila ponudili znamki Peugeot …). Tako smo leta 1960 dobili prototipnega vauxhalla z oznako SYP88 (dolžina: 338 cm, širina: 165 cm, višina: 160 cm) z nekaterimi rešitvami iz sveta lahkih gospodarskih vozil (drsna bočna vrata, vgradnja pogonskega sklopa v nosu, vgrajen je zelo nizko, dostop do pogonskega sklopa je možen tudi v notranjosti potniške kabine), čeprav gre za vozilo za prevoz 4. potnikov.
Takšna zasnova je omogočila maksimalen izkoristek prostora v notranjosti špartansko opremljene potniške kabine, ker so imeli potniki na zadnji klopi zadosti prostora za noge, jo je pa na račun takšne zasnove skupil prostor za prtljago v zadku, ki je dobro dostopen zaradi tretjih vrat, vendar majhen. Obstajala je možnost povečanja prostora za tovor, to bi uporabniki lahko dosegli s podiranjem zadnje sedežne klopi. Za tehnološko osnovo njihovega prototipa so Britanci uporabili za 10. palcev skrajšano platformo serijskega vauxhalla victor iz serije F, medtem ko je krmilni mehanizem prispeval serijski bedford CA. V nosu tega prototipa se je skrival zavidljivo velik (za takšno velikost vozila) pogonski sklop v obliki 1,5-litrskega atmosferskega bencinskega štirivaljnika, ki je v kombinaciji s 3-stopenjskim ročnim menjalnikom lahko mobiliziral 40 kW (55 KM) pogonske moči. Čeprav gre v primeru tega prototipa za zanimivo in pionirsko vozilo v stilu današnjih MPV vozil, prototipu z oznako SYP88 ni nikoli uspelo priti v serijsko proizvodnjo.
Med možnimi razlogi, ki so preprečili nastanek serijske različice tega mini enoprostorca, pa omenjajo sočasni razvoj serijskega vauxhalla viva HA. Ta kompaktna 2-vratna limuzina, ki ji lahko pripišemo vlogo 'britanskega kadetta', se je pojavila leta 1963.
