V današnjih časih je japonska znamka Isuzu znana predvsem po tovornjakih in SUV modelih, čeprav so nekoč izdelovali tudi širšo paleto osebnih vozil, med njimi tudi je tudi elegantni kupe, ki so ga poznali samo na Japonskem, nekaj primerkov tega kupeja pa je zašlo tudi v Avstralijo.

Znamka Isuzu je eden izmed najstarejših japonskih proizvajalcev avtomobilov, ker so že leta 1918 'splovili' njihov prvi serijski avtomobil, ki v bistvu ni nič drugega kot v Japonca zakamufliran britanski wolseley. Kasneje se je znamka Isuzu povezana z znamko DAT, skupaj sta ustanovili znamko Sumida, kjer so nastajala predvsem vojaška vozila za japonsko cesarsko armado. Po končani 2. svetovni vojni sta se znamki transformirali v ločena podjetja. Znamka DAT je postala Nissan (Datsun), leta 1949 so ustanovili tudi Isuzu Motors. Leta 1953 so pri tej znamki znova zagnali proizvodnjo osebnih vozil (pred tem so v obdobju po končani 2. svetovni vojni izdelovali samo tovornjake in avtobuse). Tudi takrat so se odločili za nakup licence od Britancev, točneje od skupine Rootes. Tako se je leta 1953 pojavil licenčni isuzu-hillman minx PH10, ki so ga Japonci izdelovali do zaključka leta 1964. Leta 1956 so pričeli izdelovati še enega licenčnega Britanca (isuzu-hillman minx PH100 / PH400). Do zaključka leta 1964 je nastalo približno 58.000 takšnih vozil.

Močna povezanost te znamke z gospodarskimi vozili je vplivala tudi na proizvodnjo osebnih vozil, ker so Japonci že leta 1962 'splovili' legendarni isuzu bellel 2000 deluxe Diesel, premijsko orientirano klasično 4-vratno limuzino, ki jo je premikal 'traktorski' pogonski sklop, vendar tedanji kupci prestižnih japonskih vozil niso bili ravno najbolj navdušeni nad to idejo, zato so ta model, ki je eden izmed prvih prestižnih dizelsko gnanih avtomobilov, izdelovali samo eno leto. Kasneje (leta 1965 so predstavili drugo generacijo te dizelsko gnane limuzine. Tudi v tem primeru se je proizvodnja zaključila že po dveh letih. Leta 1964 so pričeli izdelovati tudi model bellett (prvi popolnoma samostojno razviti serijski model), ki so ga kupcem ponujali v obliki klasične 4-vratne limuzine ter kot 2-vratni kupe. Junak naše zgodbe se je pojavil šele leta 1966, ko so predstavili prototipni model 117 sport, ki v bistvu ni nič drugega kot kupe različica serijskega modela florian (serijska limuzina in serijski karavan).

Ko so Japonci leta 1967 prvič predstavili model florian, so ob bok limuzine in karavana postavili še lično oblikovani 117 coupé, ki so ga oblikovali Italijani, točneje znamka Ghia. Za podobo tega kupeja je poskrbel slavni Giorgetto Giugiaro, ki je v tem obdobju (december leta 1965) zapustil znamko Bertone, kasneje (februar leta 1967) je Giugiaro ustanovil lastni oblikovalski studio Italdesign. Na začetku leta 1966 je Giugiaro dobil nalogo, da poskrbi za lično oblikovanje kupeja za znamko Isuzu. Čeprav ob pogledu na model 117 lahko rečemo, da je Giugiaro odlično izpeljal zadano nalogo, ob tem lahko opazimo, da je 117 coupé sumljivo podoben aristokratskemu fiatu Dino coupé, ki ga je Giugiaro oblikoval v obdobju, ko je bil še zaposlen pri znamki Bertone. V marcu leta 1966 predstavljeni isuzu 117 coupé, ki so ga Japonci prvič predstavili v Ženevi, je navdušil obiskovalce salona in stroko, posledično so Japonci zavihali rokave in v decembru leta 1968 zagnali serijsko proizvodnjo modela 117 coupé.

Vendar se vse ni odvijalo po načrtih, predvsem zaradi tega, ker pri znamki Isuzu takrat niso imeli dovolj finančnih sredstev, da bi postavili pošteno linijo za proizvodnjo tega modela, zato so ta model izdelovali večinoma ročno, vse to pa se je na koncu odrazilo pri visoki prodajni ceni, posledično je bil 117 coupé eden izmed najdražjih takrat izdelanih serijskih avtomobilov. Tako so leta 1968 izdelali samo 63 primerkov tega elegantnega kupeja, ki je japonskega kupca ožel za nekoliko višjo vsoto denarja kot uvoženi in posledično drag fiat 124 coupé, ki je imel v Evropi podobno prodajno ceno kot BMW-jeve 2-vratne limuzine iz serije 02 (1502, 1602, 1802 in 2002). Na začetku so model 117 coupé dolžina: ponujali samo v povezavi z 1,6-litrskim bencinskim DOHC motorjem. Dva pritaknjena dvojna uplinjača sta mu ob povezavi s 4-stopenjskim ročnim menjalnikom lahko zagotovila 88 kW (120 KM) pogonske moči. Do zaključka leta 1971, ko so na sceno prišli Američani (koncern General Motors je kupil 34 % Isuzujevih delnic), je nastalo po 50 primerkov modela 117 coupé na mesec, kasneje (do spomladi leta 1973) so ob pomoči ameriškega finančnega vložka lahko izdelali po 1.000 primerkov na mesec. Tako so leta 1974 kupcem dostavili točno 9.506 novih primerkov modela 117 coupé. Vstop Američanov je prinesel tudi rojstvo novega modela gemini, ki smo ga v Evropi poznali kot opel kadett C.

Leto 1973 je prineslo tudi vgradnjo povečanega motornega sklopa. Vgrajeni 1,8-litrski atmosferski bencinski 4-valjnik so ponujali v več SOHC in DOHC različicah z največ 92 kW (125 KM) pogonske moči. Ob tem je 117 coupé prejel tudi nekaj manjših estetskih popravkov, največja sprememba se je zgodila leta 1977, ko smo dočakali prvi bolj obsežen 'facelift' tega modela, ki je prinesel bolj masivne odbijače in masko s 4. pravokotnimi žarometi. Takšen 117 coupé (prodajna cena: 1.475,000 jenov, modelno leto 1978/1979 - dolžina: 4.320 mm, širina: 1.600 mm, višina: 1.325 mm, medosna razdalja: 2.500 mm, neto masa: od 1.065 do 1.145 kg), je lahko mobiliziral 77 (105 KM), 85 (115 KM) ali pa celo 96 kW (130 KM). Temu primerne so tudi zmogljivosti tega srednjerazrednega japonskega kupeja, ker je lahko dosegel od 170 do 180 km/h. Za tiste čase je bila to spoštljiva končna hitrost v območju BMW-ja 320. Te verzije modela 117 coupé so opremljene s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom. Leta 1979 so Japonci sprejeli za tedanje čase povsem iracionalno rešitev, ker so v ta model pričeli vgrajevati 'traktorski' pogonski sklop (nekaj povsem nesprejemljivega za vse prave ljubitelje kupejev …) v obliki 2,2-litrskega dizelskega motorja iz regalov koncerna GM. Vgrajeni pogonski sklop je lahko mobiliziral skromnih 72 bhp (približno 51 kW) 'konj', temu primerna je tudi končna hitrost v območju 130 km/h …

Posledično je isuzu 117 coupé prvi serijski kupe z vgrajenim dizelskim pogonskim sklopom na tem svetu. Njegova kariera se je zaključila leta 1981, po približno 100.000 izdelanih primerkih. Nadomestil ga je lično oblikovani isuzu piazza (1981-1991), serijska različica prototipa 'Asso Di Fiori', ki gaje leta 1979 za znamko Isuzu ponovno oblikoval Giorgetto Giugiaro (Italdesign). Tudi ta kupe primerek znamke Isuzu je skoraj neznan v Evropi.